1. Vloga franšize filmov Harry Potter pri razvoju filmskega turizma v Veliki BritanijiIna Olup, 2020, diplomsko delo Opis: Zaključno delo preučuje vlogo franšize filmov o Harryju Potterju pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji. Predstavili smo različne definicije pojma filmski turizem, kot ga opisujejo avtorji različnih člankov, njegov razvoj in ga umestili med uspešna komunikacijska ter marketinška orodja destinacije. Uspešen film lahko namreč doseže večje število ljudi kot turistična kampanja in pri gledalcih vzbuja čustva. Nato smo preučili vlogo filmskega turizma v Veliki Britaniji ter ugotovili, da je Velika Britanija že dobro uveljavljena destinacija filmskega turizma. Predstavili smo Veliko Britanijo, njene osnovne demografske in turistične značilnosti ter izpostavili najbolj priljubljene vrste turizma, ki se tam odvijajo, v ospredju pa je še vedno mestni turizem, zaradi destinacij, kot so London in druga večja mesta. Ker v zaključnem delu obravnavamo franšizo filmov Harry Potter, smo vseh osem filmov, igralsko zasedbo in najpomembnejše člene ustvarjanja filma predstavili, povedali pa tudi nekaj o pisateljici knjižnih uspešnic, J. K. Rowling. Prav tako smo znotraj Velike Britanije poiskali najbolj priljubljene lokacije snemanja in turistične atrakcije, povezane s Harryjem Potterjem, ki jih je, kot smo ugotovili, res veliko, delijo pa se na »on-location« in »off-location« filmske destinacije. Franšizo filmov Harry Potter smo umestili tudi v filmski turizem v Veliki Britaniji in ugotovili, da je s svojimi lokacijami snemanja in Warner Bros. studijsko turo dejansko pripomogla k razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji oziroma mu dvignila vrednost in prepoznavnost destinacije. V empiričnem delu zaključnega dela smo pri raziskovanju spletnih strani, povezanih s filmskim turizmom na temo franšize filmov Harry Potter, ugotovili, da obstaja na to temo veliko turističnih proizvodov, vendar se v glavnem atrakcije ponavljajo, v večini primerov pa se trži »off-location« atrakcije: Warner Bros. Studio Tour – The Making of Harry Potter. Izvedli smo ekspertni intervju s profesorjem, ki je eden izmed vodilnih strokovnjakov in raziskovalcev s področja filmskega turizma v Veliki Britaniji. Ta nam je podal svoje poglede na vlogo filmskega turizma v Veliki Britaniji, mnenje o povezavi filmskega turizma in franšize filmov Harry Potter ter o tem, da je film lahko zelo uspešno orodje za komunikacijo in marketing destinacije, kot je Velika Britanija, vendar se lahko pojavi nezadovoljstvo s strani lokalnih prebivalcev in slabosti filmskega turizma na manjših destinacijah. S pomočjo naše raziskave in analize smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter dobili boljši vpogled v vlogo filmskega turizma oziroma vlogo posameznikov in skupin, ki se s tem ukvarjajo, in franšize filmov Harry Potter pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji, kjer so zabeležili veliko, tudi do 200 % povečanje obiskovalcev na filmskih lokacijah.
Ključne besede: filmski turizem, franšiza filmov Harry Potter, komunikacijsko in marketinško orodje, Velika Britanija.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 1315; Prenosov: 203
 Celotno besedilo (4,23 MB) |
2. Vrednote izbranih protagonistov v seriji Harry Potter s poudarkom na profesorju Robausu RawsuTamara Sprinčnik, 2019, magistrsko delo Opis: Pričujoča magistrska naloga temelji na analizi protagonista Robausa Rawsa, ki zavzema pomembno profesorsko mesto v knjižni zbirki o mladem čarovniku Harryju Potterju. Analiza je usmerjena k prepoznavanju in določanju vrednot izbranih protagonistov, ki se med branjem izkažejo za pomembne in ključne. V ospredje postavljeni profesor Robaus Raws se v zgodbah izkaže kot izjemno romantičen protagonist, čigar vrednote imajo ključno vlogo pri vzpostavitvi vrednotnega sistema celotne serije. Ob tem skupaj s preostalimi osebami tvori sliko, ki povezuje magičnost zgodbe, sporočilo vsakega posameznika in njihove vrednote z našim lastnim življenjem. S pomočjo izpisanih vrednot, primerjav in zaključkov je mogoče vzpostaviti identifikacijo resnične osebe s samo zgodbo, z izbranim protagonistom ali s pretečenim študijskim letom na Bradavičarki.
Naloga odpira pogled na definiranje vrednot, ki so jih razvili različni tuji in slovenski raziskovalci tega področja. Pri delitvi vrednot v skupine in podskupine je za izhodišče uporabljena delitev slovenskega raziskovalca Janeka Muska. Ta je uporabil delitev na velekategoriji apolonskih in dionizičnih vrednot, ki ju je v bistvu dodatno razdvojil. S pomočjo teh teoretičnih podkrepitev je bilo mogoče izpeljati celotno analizo vrednotnega sistema serije, izpostaviti ključne vrednote posameznikov in vzpostaviti hierarhično lestvico vrednot profesorja Rawsa.
Sporočilo dela temelji na čarovniji, ustvarjeni s strani J. K. Rowling. Ta ni omejena le na svet čarovnikov in območje Bradavičarke. Takšen svet je v nas, v vsakem posamezniku in se zrcali skozi moč brezpogojne in pristne ljubezni. Prav zaradi tega so knjige o Harryju Potterju odlična odskočna deska za srečanje z irealnim kot tudi realnim življenjem, podkrepljenim s črno-belim slikanjem življenja na dobro in zlo. Črno-belo slikanje življenja nas hkrati opozarja, da pravih bitk ne bijemo navzven, temveč v nas samih, kar doživljajo protagonisti obravnavane serije del. Zmeraj znova je moč zaznati, koliko so v življenju pomembni naši lastni cilji, do katerih pridemo s pomočjo vrednot. Za najmočnejšo vrednoto se vedno znova izkaže ljubezen, brez katere ni vredno živeti življenja.
Ključne besede: vrednote, Harry Potter, Robaus Raws, brezpogojna ljubezen, dobri in zli čarovniki, čarovnija.
Objavljeno v DKUM: 12.11.2019; Ogledov: 1106; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Analiza neologizmov v seriji knjig o Harryju PotterjuValentina Majer, 2018, magistrsko delo Opis: Neologizmi so na novo tvorjene besede, ki se še niso uveljavile. Veliko jih najdemo v seriji knjig o Harryju Potterju, kjer si je avtorica, J. K. Rowling, zamislila celoten čarovniški svet, za to pa je potrebovala tudi ogromno novih besed. Z njimi je poimenovala bitja, like, predmete, uroke in kraje. Njeni neologizmi so izjemno domiselni, izražajo skrivnosti, karakterizirajo, se nanašajo na videz ali pa so komični. Takšna imena imenujemo aptonimi in izjemno pomembno je, da jih v ciljni jezik uspešno prenesemo, saj v nasprotnem primeru bralca oškodujemo za pristno izkušnjo. V magistrskem delu so predstavljeni neologizmi, in sicer aptonimi, ki se pojavljajo v seriji knjig o Harryju Potterju in v delu Magične živali: Izvirni scenarij. Namen magistrske naloge je analizirati neologizme in aptonime ter ugotoviti, kako uspešno so preneseni v ciljni jezik. Teoretični del zajema obravnavo neologizmov in aptonimov, predstavljeni so besedotvorni postopki, uporabljeni pri tvorbi novo nastalih poimenovanj, obravnavane so smernice književnega prevajanja s poudarkom na prevajanju otroške in mladinske literature. Empirični del vsebuje analizo etimologije in besedotvornih postopkov v izvirniku ter primerjavo s prevodi. Poudarek je na prevodnih načinih, ki jih je uporabil prevajalec Jakob J. Kenda – ali je neologizme uspešno prenesel v slovenščino, obdržal njihove pomene, konotacijo, učinek, besedne igre in ali je ohranil aptonime. Pokazalo se je, da je najpogosteje uporabljen besedotvorni postopek združevanje, pri čemer je največ tvorjenk zloženk. Pri prevodnih načinih je prevajalec večinoma uporabljal izpeljevanje v ciljnem jeziku ter ustvarjanje novih neologizmov, s tem pa ustvaril domiselne in zabavne prevodne rešitve. Večina aptonimov se je ohranila, najpogosteje z uporabo priložnostnih ekvivalentov, prav tako so se ohranile besedne igre.
Ključne besede: neologizem, aptonim, besedotvorni postopki, književno prevajanje, otroška literatura, Harry Potter
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1345; Prenosov: 207
Celotno besedilo (2,62 MB) |
4. SOUND SYMBOLISM IN J.K. ROWLING'S HARRY POTTERNataša Stojov, 2016, diplomsko delo Opis: In this graduation thesis Sound Symbolism in J.K. Rowling’s Harry Potter, I will be discussing the possible influence of sound symbolism in the Harry Potter books and sound symbolism in general. he novels are about a boy that is a wizard, who has to fight bad warlock to save the world. In a way it is a classic story between the battle good versus bad. In this thesis I wish to examine whether sound symbolism in the names of characters and objects has influence on reinforcing notions like good, bad, big, small, light, dark etc.
In the beginning of the thesis I write about the research in the field done by scholars like Newman and Waugh. I continue with my own research done on sound symbolism. The first part of research discusses consonants and vowels; the second part deals with consonant clusters. The third part is based on whole syllables with emphasis on vowels, and in the final section the names of the main characters in the novels of the Harry Potter series are dealt with. We were primarily interested in three main issues. How informants perceive sounds in terms of bright vs. dark, small vs. big, and good vs. bad. With this research, we wanted to see if the results are comparable with Newman’s and if according to these results, we can detect usage of sound symbolism in the names of the characters in J.K. Rowling’s Harry Potter.
In the last part I wrote about the analysis of the sounds and clusters in these names. I based this analysis on the research.
The results show that use of sound symbolism can be observed the creation of the names in the mentioned works. When it comes to whole words, it is difficult to separate sound symbolic from lexical meaning, because they are too closely intertwined. For this reason, I examined also parts of words and single sounds
Ključne besede: sound symbolism, arbitrariness of the language, Harry Potter, sounds, vowels, consonants, clusters
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1686; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,52 MB) |
5. TANKA MEJA MED RESNICO IN FANTAZIJO: PREVAJANJE ZEMLJEPISNIH IMEN V SVETOVIH GEORGEA R. R. MARTINA J. K. ROWLINGMaruša Bračič, 2015, magistrsko delo Opis: Prevajanje izmišljenih zemljepisnih imen predstavlja velik izziv za prevajalce, ki se trudijo ostati zvesti avtorjevi predstavi fantazijskega sveta. Takšna imena so aptonimi, ki so lahko preprosti samostalniki ali zapletene besedne igre, ki kažejo na značilnost in zgodovino določenega fantazijskega kraja. V magistrskem delu je predstavljena fantazijska literatura s poudarkom na zemljepisnih imenih, ki se pojavljajo v delih A Game of Thrones in Harry Potter and the Half-Blood Prince ter Harry Potter and the Philosopher's Stone in Harry Potter and the Prisoner of Azkaban. Teoretični del zajema še obravnavo motivacije in ekvivalence ter prevajalskih strategij, ki se pojavljajo v prevodih navedenih knjig. V empiričnem delu je predstavljena analiza prevodov prevajalcev Boštjana Gorenca (A Game of Thrones), Branka Gradišnika (Hary Potter and the Half-Blood Prince) in Jakoba J. Kende (Harry Potter and the Philosopher's Stone; Harry Potter and the Prisoner of Azkaban), kjer je prikazano, v kolikšni meri se v prevodih ohranijo stilistična in pomenska motivacija, besedotvorna oblika imen in nenazadnje, ali se ohranijo tudi aptonimi. Razkrilo se je, da se pomenska motivacija ohrani, medtem ko se stilistična v prevodu pogosto spremeni v pomensko. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se zaradi dinamične ekvivalence besedotvorni načini ne ohranjajo, nasprotno pa se ohranjajo aptonimi, ki prevajalcu dovoljujejo več svobode pri izbiri imena v ciljnem jeziku. Analiza tudi pojasnjuje, da je zaradi angliciranja zemljepisnih imen svet Harryja Potterja v prevodu bolj oddaljen od resničnosti kot svet Igre prestolov, čeprav se slednja dogaja v vzporednem svetu, medtem ko se Harryjeve dogodivščine odvijajo v Veliki Britaniji.
Ključne besede: fantazijska literatura, motivacija, aptonim, ekvivalenca, prevajalske strategije, A Game of Thrones, Harry Potter and the Half-Blood Prince, Igra prestolov, Polkrvni princ
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 2214; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. PREVAJANJE ZANIKANJA V KNJIŽEVNIH BESEDILIHTjaša Lorbek, 2013, diplomsko delo Opis: Zanikanje je univerzalna slovnična kategorija, vendar njeni oblika in pomen se od jezika do jezika spreminjata. Razlike v izražanju zanikanja v angleščini in slovenščini postanejo pomembne v procesu prevajanja, niso pa edini dejavnik, ki vpliva na prevajalčevo sprejemanje odločitev. Moderne teorije književnega prevajanja se namesto na izhodiščno osredotočajo na ciljno besedilo ter se zavedajo pomembnosti in odgovornosti prevajalca. Na prevajalčeve odločitve pred in med prevajanjem ne vplivajo samo objektivni, ampak tudi subjektivni dejavniki, zaradi česar mnogi verjamejo, da je književni prevod v bistvu subjektiven. S primerjavo angleškega izvoda Harry Potter and the Half-Blood Prince pisateljice J. K. Rowling in njegovih dveh slovenskih prevodov prevajalcev Branka Gradišnika in Jakoba J. Kende smo na podlagi primerov iz del prikazali možne prevode zanikanja iz angleščine v slovenščino, opisali in primerjali spremembe v prevodih ter poskusili ugotoviti vzroke za odločitve prevajalcev. Analiza je pokazala, da se je Gradišnik odločil biti bolj zvest izhodiščnemu besedilu, Kenda pa ciljnemu. Ker se prevajalec ne more povsem izogniti vnosu svojega sloga in idiolekta v prevod, se je Kenda zaradi bolj sproščenega in tekočega načina izražanja izkazal za primernejšega prevajalca tega fantazijskega književnega dela.
Ključne besede: književni prevod, zanikanje, nikalna struktura, Branko Gradišnik, Jakob J. Kenda, Harry Potter
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 1988; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,54 MB) |
7. ODNOS ŠTUDENTOV RAZREDNEGA POUKA DO KNJIG O HARRYJU POTTERJUMaja Kerneža, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko odnosa študentov Razrednega pouka do zbirke fantastičnih pripovedi Harry Potter. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil raziskati odnos študentov Razrednega pouka do zbirke fantastičnih pripovedi Harry Potter. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike in kakšne so v odnosu študentov Razrednega pouka do Harryja Potterja in fantazijske književnosti glede na starost, odnos do mladinske književnosti in glede na to, kakšen tip bralca so. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili didaktiko mladinske književnosti, opisali komunikacijski model poučevanja, spregovorili o tipologiji branja in tipih bralcev, zapisali nekaj temeljnih podatkov o fantazijski književnosti in zajeli nekaj mnenj svetovnih in domačih avtorjev o zbirki fantastičnih pripovedi in fenomenu Harry Potter. Raziskavo smo izvedli med študenti Razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Razlike glede na prej navedene spremenljivke smo ugotavljali s pomočjo anketnih vprašalnikov. Z raziskavo smo potrdili generalno hipotezo, ki pravi, da obstajajo razlike med odnosom študentov Razrednega pouka do knjig o Harryju Potterju, glede na njihovo starost, odnos do mladinske književnosti in glede na to, kakšen tip bralca so. Mlajši študentje, tisti, ki so mladinsko književnost radi brali tudi v času otroštva in študentje, ki jim branje literature predstavlja nekaj prijetnega, imajo do zbirke fantastičnih pripovedi Harry Potter pozitivnejši odnos kot ostali študentje, prav tako pa bodo pri svojem delu uspešnejši kot preostali študentje.
Ključne besede: Harry Potter, didaktika mladinske književnosti, komunikacijski model poučevanja, tipologija branja, tipi bralcev, fantazijska književnost.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2010; Ogledov: 3062; Prenosov: 451
Celotno besedilo (1,88 MB) |
8. HARRY POTTER: POSKUS ZAGOVORA NJEGOVE LITERARNE IN MORALNE VREDNOSTIDoris Daniela Vrečko, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava kritike, s katerimi se srečuje svetovno znana književna serija o mladem čarovniku Harryju Potterju. V diplomskem delu se serija obravnava kot popularna oz. pop literatura.
Ob prebiranju serije se srečamo s krščanskimi kritikami, ki seriji očitajo nemoralnost ter skušajo krščanske starše izobraževati in opozarjati na posledice, ki jih takšno čtivo lahko pusti na njihovih otrocih, saj le-ti sami niso sposobni ločiti dobre od slabe literature. Bistvenega pomena pri tej kritiki je knjiga nemške sociologinje Gabriele Kuby; Harry Potter, Gut oder Bösse, ki je nastala po avtoričini korespondenci s sedanjim papežem Benediktom XIV (v času njunega dopisovanja, leta 2003 je bil še kardinal). Podobne negativne vplive vidi v seriji tudi Lilijana Burcar, za katero pa je predvsem sporna feministična plat, ki naj bi po spolu determinirala dečke in deklice ter pri tem negativno vplivala na svoje mlade bralce.
V diplomski nalogi bomo te kritike skušali ovreči s pomočjo člankov in ostale literature, ki niso negativno nastrojeni proti seriji, prav tako pa bomo poskusili dokazati, da serija vsebuje ravno dovolj intelektualne globine, kar je v prvi meri povzročilo vse te debate o Harryju Potterju, poleg tega lahko iz te globine črpamo zanimive filozofske težnje, ki bi lahko v mladinski književnosti pomagale razumeti, zakaj je serija postala takšen svetovni fenomen.
Ključne besede: • Harry Potter
• Fantastična pripoved
• Pop literatura
• Krščanstvo
• Gabriele Kuby
• Feminizem
• Lilijana Burcar
• Filozofija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2010; Ogledov: 3753; Prenosov: 614
Celotno besedilo (1,73 MB) |
