Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The European Union Member States (hereinafter: EU MS) have the possibility of restricting or banning the cultivation of GMOs under the Directive 2015/412 but under certain conditions. EU MS must also pay attention to the provisions of the Treaty on the Functioning of the Euro-pean Union or Treaty Establishing the European Community (hereinafter: TFEU), the provi-sions relating to the free movement of goods, which is one of the key objectives of the func-tioning of the European Union. This contribution is based on the data obtained from an analy-sis of Court of Justice of the European Union (hereinafter: CJEU) cases concerning the use of genetically modified organisms (hereinafter: GMO(s)). The analysis highlights the link between environmental risk assessment and the right to healthcare. The purpose of this paper is to make the individual aware of the possibilities they have regarding the use of GMOs.
Ključne besede: Directive 2001/18, Directive 2015/4120, Directive 2018/350, high level of protection of human life and health, possibility of restricting or prohibiting the production of GMOs, free movement of goods, environmental risk assessment
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 23
Celotno besedilo (518,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Podjetja morajo zagotavljati kakovost izdelkov in storitev. SIST EN ISO 9001:2015 je eden izmed standardov za vodenje kakovosti, ki se osredotoča na uspešnost in učinkovitost sistema vodenja kakovosti in je lahko uporabljen v vsaki panogi. V letalstvu letalski prevozniki kakovost in varnost zagotavljajo z upoštevanjem zahtev v letalstvu, kjer je fokus na zagotavljanju varnosti. Primer tega so letalski prevozniki v Evropski uniji, ki zagotavljajo kakovostne in varne storitve z upoštevanjem regulacij EASA (angl. European Union Aviation Safety Agency). Namen zaključnega dela je izvedba primerjalne analize zahtev standarda SIST EN ISO 9001:2015 in zahtev, ki veljajo na področju letalstva (kot npr. EASA). Delo izhaja iz koncepta stalnega izboljševanja kakovosti. Sprva je bila temeljito pregledana literatura in nato izvedena primerjalna analiza med sistemom kakovosti SIST EN ISO 9001:2015 in zahtevami v letalstvu, da se je lahko odgovorilo na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovljeno je bilo, da sta SIST EN ISO 9001:2015 in EASA različna seta standardov z različnimi nameni in cilji. Ključne razlike so glede obsega in področja uporabe, pravne veljavnosti načina certificiranja, preciznosti in poudarka na varnosti. Zahteve v letalstvu so do določene mere komplementarne zahtevam standarda SIST EN ISO 9001:2015. Zahteve v letalstvu so specifične za to panogo in so zasnovane za zagotavljanje varnosti, zanesljivosti in skladnosti v letalski industriji, medtem ko standard SIST EN ISO 9001:2015 določa splošne zahteve za sistem vodenja kakovosti. Element zahtev v letalstvu, ki bi se lahko prenesel v SIST ISO EN 9001:2015, je varnostno usmerjen pristop. Pod varnost spadajo tudi tveganja. Vključevanje nadzora tveganj v okvir SIST ISO EN 9001:2015 bi poudarilo pomembnost prepoznavanja in obvladovanja tveganj za dosego kakovostnih rezultatov in izdelkov. Ugotovljeno je bilo tudi, da podjetja, ki so certificirana s strani EASA, dodatno ne potrebujejo biti certificirana še za SIST EN ISO 9001:2015. Določene letalske družbe imajo implementirane določene standarde ISO. Največkrat so oddelki za vzdrževanje letal certificirani s standardom SIST EN ISO 9001:2015. Čeprav letalska podjetja, ki so certificirana s strani EASA, dodatno sicer ne potrebujejo biti certificirana še za SIST EN ISO 9001:2015, bi bil certifikat ISO 9001 prednost in dodana vrednost pri pridobivanju novih partnerjev ali pa novih strank.
Ključne besede: IST EN ISO 9001:2015, zahteve v letalstvu, stalno izboljševanje kakovosti
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: Pojav interneta velja za globalni fenomen, saj si življenja brez njegove pomoči ne bi več znali predstavljati. Internet lahko svoj uspeh pripiše ravno odprtosti, saj je z lahkoto prosto dostopen vsakomur in vsepovsod. Uporabniki, ki imajo možnost internetne povezave, lahko do informacij na internetnem omrežju dostopajo skoraj neomejeno. Da bi se omogočile čimbolj kakovostne spletne storitve in splošna internetna uporaba, pa se posamezniki ne smejo soočati s posebnimi omejitvami glede dostopa do omrežja ali drugimi omejitvami pri uporabi storitev, aplikacij in vsebin na internetu. Za takšne primere se je zato uveljavilo načelo nevtralnosti omrežja. Uvodoma magistrsko delo prikazuje splošno opredelitev pojma in njegov razvoj ter, primerjavo pravnega področja nekaterih neevropskih držav (predvsem Združene države Amerike). Področje nevtralnosti interneta namreč izhaja iz pravice do interneta in se tako razteza po vsem svetu. Ne glede na različne nacionalne zakonodaje je definicija načela vedno opredeljena enako. Za boljše razumevanje je predstavljena tudi sodna praksa, ki pa se v Evropski uniji zaenkrat osredotoča zgolj na en primer Sodišča Evropske unije, saj je nevtralnost omrežja relativno nov pojem. Ne glede na ustrezno evropsko zakonodajo in smernice, ki so v pomoč državam članicam pri uveljavitvi nacionalne zakonodaje o nevtralnem internetu, pa tveganje še vedno predstavlja pravna neenotnost držav članic na tem področju. Magistrsko delo med drugimi preučuje tudi ustreznost ureditve slovenske uzakonitve pojma nevtralnosti ter ali le-ta zadostuje ali bi bile na tem področju potrebne dopolnitve. Ugotavljam, da se nevtralnost omrežja hkrati povezuje tudi z načelom odprtega interneta in načelom brezplačnega interneta. Kljub hitremu razvoju digitalnega ekosistema pa glavno težavo še vedno predstavlja pomanjkljiva tehnična infrastruktura in cenovna nedostopnost interneta. Glavna tema, na katero se v magistrski nalogi osredotočam, je odgovor na vprašanje »Ali bi se nevtralnost interneta lahko uvrščala v sklop temeljnih človekovih pravic?«. Razprave o tem, da bi internet lahko postal nova človekova pravica, se sicer že pojavljajo, vendar zaenkrat še niso dovolj intenzivne za dejansko uresničitev. Pravica do interneta s svojo učinkovitostjo, razsežnostjo in vplivom trenutno še ne izpolnjuje kriterijev za uvrstitev med temeljne človekove pravice. Podobno velja tudi za nevtralnost interneta. Če bi bila nevtralnost interneta temeljna človekova pravica, bi posamezniki namreč imeli takšne privilegije, da bi lahko prosto odločali, na kakšen način in kako bodo uporabljali internet, katere informacije, storitve ali aplikacije bodo z njegovo pomočjo iskali in se jih posluževali, brez omejitev. Slednje bi vplivalo na celotno strukturo svetovne družbe. Prihodnost interneta in telekomunikacijskih sredstev zaenkrat ostaja še vedno nepredvidljiva in posledično nedorečena. Razvoj se trenutno usmerja v brezplačno dostopne točke na javnih mestih. Na takšen način se omogoča vsaj začasno dostopanje do interneta tistim uporabnikom, ki si ga sicer ne morejo privoščiti. Ker internetna povezava na žalost ostaja posebna ugodnost sodobne družbe, pravne določbe o priznanju novih človekovih pravic v digitalni dobi ostajajo prevelik izziv.
Ključne besede: nevtralnost omrežja, odprt internet, ponudniki internetnih storitev, Uredba 2015/2120, Zakon o elektronskih komunikacijah, BEREC, svoboda izražanja
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1434; Prenosov: 207
Celotno besedilo (852,56 KB)

Opis: Vsako podjetje, ki želi predstavljati konkurenco na trgu in obdržati svojo poslovno pozicijo, mora vlagati v kakovostno poslovanje – ali je to kakovost storitev, izdelkov, procesov znotraj podjetja ali pa sam način poslovanja. Iz tega izhaja cilj, h kateremu bi morala stremeti vsa podjetja: proizvajati kakovostne izdelke ali storitve, s katerimi je omogočeno maksimalno izpolnjevanje želja, potreb ter zahtev svojih strank. Malo podjetje iz Savinjske regije, ki se ukvarja z butično proizvodnjo, je zelo prepoznavno na svojem področju poslovanja. Zaradi želje po dolgoročni konkurenčnosti venomer iščejo možnosti inovacij in izboljšav. Ena izmed teh je vsekakor tudi procesni pristop, ki omogoča boljši nadzor nad procesi in njihovo optimizacijo. Vendar jim zaradi manjšega števila zaposlenih in velikega povpraševanja na trgu do sedaj ni uspelo uvesti procesnega pristopa. Zato bomo izvedli posnetek stanja, s katerim bomo pridobili obstoječi procesni pristop v podjetju, na podlagi katerega bomo izvedli kritično analizo. V namene izboljšanja poslovanja in konkurenčnosti bomo pregledali morebiti pridobljene certifikate kakovosti s strani podjetja in jim predlagali pridobitev še drugih ustreznih. Na podlagi vseh ugotovitev bomo tako podali predlog rešitve problema, ki predstavlja izboljšan procesni pristop na podlagi standarda ISO 9001:2015.
Ključne besede: procesni pristop, kakovost poslovanja, optimizacija poslovanja, ISO 9001:2015, posnetek stanja
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 1574; Prenosov: 390
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Osredotočili smo se na vpeljavo standarda SIST EN ISO 9001:2015 pri podjetju Droga Kolinska d.d. kateri predstavlja pomembni del skupine Atlantic Grupa. Najprej smo v teoretičnem delu opredelili pojem kakovosti, spoznali vpliv kakovosti izdelkov in storitev na poslovanje podjetja ter se soočili s potrebno dokumentacijo za obstoj ustreznega sistema vodenja kakovosti. Bolj podrobno smo v teoretičnem delu definirali standard kakovosti SIST EN ISO 9001:2015. Za raziskovalni del smo uporabili metodo intervjuja, s katerim smo skušali od pristojne zaposlene za vodenje kakovosti v podjetju pridobiti čim boljši vpogled v načinu zadovoljevanja zahtev standarda SIST EN ISO 9001:2015. Ključna videnja smo strnili v tabelo. Ugotovili smo, da podjetje upošteva vse temeljne točke standarda ter ima ustrezno dokumentacijo. Podjetje vidi veliko vrednosti v pridobitvi certifikata kar je že obrodilo nove inovacije v sami proizvodnji.
Ključne besede: kakovost, sistem vodenja kakovosti, ISO 9001:2015
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1436; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,15 MB)