Search the digital library catalog

Abstract: Jezik in opismenjevanje se razvijata pri majhnih otrocih prek njihovih interakcij. V predšolskem obdobju so grafomotorične dejavnosti zelo pomembne, saj otroci z njimi razvijajo svoje spretnosti, pomembne za razvoj pisanja in grafomotorike. V diplomski nalogi z naslovom Vpliv drže pisala na grafomotorične sposobnosti otrok, starih od 3 do 5 let, smo v uvodnih poglavjih, ki zajemajo teoretični del naloge, predstavili opismenjevanje, osnove pisanja, grafomotorične sposobnosti, razvoj grafomotorike, motnje pri razvoju grafomotorike, primerna pisala za razvoj grafomotorike in poglavje stranskost, kjer smo natančneje opisali levoročnost in desnoročnost. Namen empiričnega dela naloge je bil raziskati in ugotoviti razlike in podobnosti pri izvajanju različnih grafomotoričnih dejavnosti otrok, starih od 3 do 5 let, in kako drža pisala vpliva na grafomotorične sposobnosti otroka. Opazovanje je potekalo enkrat, podatke pa smo zbirali s kvalitativno tehniko. V tem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja in raziskovalne hipoteze, ki smo jih v sklepnem delu naloge tudi potrdili oz. ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali, da je največ razlik vidnih pri drži pisala, in sicer v oprijemu pisala, podobnosti pa so bile opažene pri drži telesa otroka. Spoznali smo, da je vidna povezava med 1., 2. in 3. načrtovano dejavnostjo, saj so otroci skozi dejavnosti, ki so bile zastavljene od lažje k težji, nadgrajevali grafomotorične sposobnosti.
Keywords: Grafomotorika, drža pisala, drža telesa, pisanje, pisalo.
Published in DKUM: 30.03.2023; Views: 606; Downloads: 80
Full text (3,46 MB)

Abstract: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Keywords: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Published in DKUM: 13.11.2019; Views: 1598; Downloads: 293
Full text (1,63 MB)

Abstract: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost risanja kroga pri otrocih starih od 4 do 6 let smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pojem grafomotorike, pomen motoričnega razvoja na razvoj grafomotorike, stopnje grafomotoričnega razvoja, dejavnosti, s katerimi lahko razvijamo grafomotoriko, pravilne in nepravilne prijeme pisal ter razvoj orientacije in kroga. Predstavili smo tudi opismenjevanje in porajajočo se pismenost v predšolski dobi. V empiričnem delu smo s pomočjo vaj risanja krogov ugotavljali, ali se pri otrocih starih od 4 do 6 let, v obdobju sedmih mesecev, pokaže napredek pri risanju sklenitve krogov, začetku risanja krogov, v smeri risanja krogov, pri razmikih v nizu krogov, velikosti narisanih krogov na A3 formatu, prijemu voščenke in flomastra ter pri orientaciji na A3 formatu. Vzorec je predstavljal otroke iz mariborskega vrtca. Izpolnjene vaje risanja krogov smo dobili od šestnajstih otrok. V tem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Pridobljeni rezultati so nam pokazali, da se je grafomotorika v obdobju sedmih mesecev pri otrocih starih od 4 do 6 let izboljšala, še posebej se je izboljšala orientacija. Rezultati so nam pokazali, da so tako mlajši kot starejši otroci na isti stopnji grafomotorike, in sicer med četrtim in šestim letom starosti. Starost ni vplivala na risanje sklenitve krogov, začetka risanja krogov, smeri risanja krogov ali na velikost narisanih krogov. Dobili smo tudi rezultate, ki so nam pokazali, da otroci flomaster držijo z različnimi prijemi ter da voščenke ne držijo pravilno.
Keywords: grafomotorika, krog, orientacija, drža pisal, otrok, začetno opismenjevanje
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1713; Downloads: 269
Full text (4,09 MB)

Abstract: Začetnemu opismenjevanju, tj. učenju branja in pisanja, je namenjeno celotno prvo triletje osnovne šole. V prvem in drugem razredu učenci tehniko pisanjausvajajo, v tretjem razredu pa jo izboljšujejo in utrjujejo. Pisanje je zapletena in zahtevna miselna dejavnost, ki je povezana z motoriko in vidom. V prvih letih šolanja je poslušanje najpomembnejši vir pridobivanja znanja. Narek je dejavnost, ki se vedno povezuje z začetnim pisanjem, obenem pa je pomembna strategija za razvoj razlikujočegaposlušanja. S pomočjo nareka lahko preverjamo pisne zmožnosti učencev ter njihov napredek na določenih področjih. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje, poslušanje, grafomotorični razvoj in motnje, osnove pisanja, uvajanje v pisanje, učenje pisanja in narek. V empiričnem delu sem v obliki tabel in grafov predstavila napake, ki so jih naredili učenci tretjega razreda osnovne šole pri dveh preverjanjih pisanja nareka.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, poslušanje, grafomotorika, narek
Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 1707; Downloads: 119
Full text (1,95 MB)

Abstract: Otroci se že od rojstva naprej srečujejo z opismenjevanjem doma in v okolju z različnimi bralnimi in pisnimi vzorci; le-ti jim pomagajo pri spoznavanju sveta ter jim omogočajo socialno interakcijo z odraslimi. Ob vstopu v formalni proces opismenjevanja otrok tako v razvoju ni na točki nič. Ko otroci vstopijo v šolo in gredo v prvem triletju osnovne šole skozi fazo opismenjevanja, kar pomeni učenje branja in pisanja, je učiteljeva naloga ta, da z najprimernejšim pristopom (z različnimi metodami opismenjevanja, z grafomotoričnimi vajami in s slušnimi vajami) učencem zagotovi možnost, da bodo postali funkcionalno pismeni bralci. Napredek pri opismenjevanju učitelji lahko spremljajo s pisanjem nareka. Pomembno je, da učenci pišejo isti narek dvakrat v različnih časovnih obdobjih, učitelji pa zabeležijo, katere napake so pri učencu najpogostejše ter katera napaka je bila pri učencu dominantna. V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila opismenjevanje (postopke, metode, motnje) in poudarek namenila predvsem grafomotoriki, pisanju, poslušanju, branju ter različnim motnjam, ki spremljajo posamezne procese, na katere mora biti učitelj zelo pozoren, saj je mogoče, da so jih starši v zgodnjem otroštvu spregledali. Danes je že skoraj v vsakem razredu učenec, ki ima težave v razvoju branja in pisanja; nedvomno pa lahko take težave vplivajo na posameznikove rezultate in uspeh v nadaljnjem izobraževanju. V teoretičnem delu diplomskega dela sem opisala tudi obe preverjanji, in sicer narek ter domišljijski binom, s katerima so se srečali učenci med šolskim letom. V empiričnem delu sem v obliki tabel predstavila rezultate, ki so jih učenci dosegli pri preizkusu pismenosti, ki so ga pisali na začetku šolskega leta, ter napake, ki so jih učenci napravili pri pisanju nareka ob koncu šolskega leta. V obliki tabel sem predstavila tudi rezultate domišljijskega binoma, ki smo jih ocenjevali na podlagi prej zastavljenih kriterijev. Domišljijske binome so učenci pisali konec šolskega leta. S preizkusi znanja sem ugotavljala njihove zmožnost pri pisanju nareka in domišljijskega binoma.
Keywords: Opismenjevanje, grafomotorika, poslušanje, branje, narek, domišljijski binom.
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 5110; Downloads: 396
Full text (1,62 MB)