| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 612; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

2.
Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikov
Sanja Ozimič, 2018, magistrsko delo

Opis: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Ključne besede: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 650; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

3.
Prebivalstvo na goričkem v prvi polovici 20. stoletja v luči popisov prebivalstva
Miha Slana, 2018, magistrsko delo

Opis: Goričko, gričevnata pokrajina na severovzhodu Slovenije, je bila skozi zgodovino vedno mejno območje, kjer je prihajalo do stikov med slovanskim, germanskim in madžarskim svetom. Čeprav je bilo Goričko skupaj z ostalim Prekmurjem več kot tisoč let ločeno od ostalih Slovencev na desni strani Mure, je tukajšnjim prebivalcev uspelo ohraniti svoj etnični in jezikovni značaj navkljub pritisku madžarske oblasti. Prva polovica 20. stoletja je prinesla polno sprememb in pretresov, ki so vplivali na prebivalstvo in jim pustili trajen pečat. V tem kratkem obdobju so številni »Goričanci« umirali na bojiščih prve in druge svetovne vojne, kar je vplivalo na razvoj prebivalstva na Goričkem. Prelomni trenutek v zgodovini prebivalstva Goričkega je bil podpis mirovne pogodbe med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Madžarsko, ki je prinesla ponovno združitev s Slovenci v Kraljevini SHS. Med drugo svetovno vojno je Goričko zopet pripadalo Madžarski, ki se je odločila izbrisati vse sledi, ki jih je pustila jugoslovanska država. Konec vojne je prinesel olajšanje in ponovno združitev z ostalimi Slovenci, s katerimi si še v današnjem času delimo skupno pot. V obdobju raziskave je bilo na območju Goričkega izvedenih pet uradnih popisov. Popisa leta 1900 in 1910 sta bila izvedena v ogrski polovici Avstro-Ogrske države. Prvi popis po prvi svetovni vojni se je izvršil leta 1921 v Kraljevini SHS. V letu 1931 je sledil popis Kraljevine Jugoslavije, kateremu bi moral leta 1941 slediti naslednji popis, vendar je izbruh druge svetovne vojne popis premaknil za sedem let. Zadnji popis v danem obdobju je bil izvršen leta 1948, ki ga je organizirala Socialistična federativna republika Jugoslavija. S primerjavo popisov si lahko ustvarimo sliko demografskih sprememb, ki so sledile vojaškim posegom, menjavam oblasti in političnim ter gospodarskim spremembam. Zaradi pomanjkljivosti in spreminjajočih se kriterijev od popisa do popisa je primerjava popisov med sabo zahtevnejša in ne podaja povsem realne slike tedanje demografije.
Ključne besede: Goričko, popisi prebivalstva, jezik, upravno–teritorialne spremembe, statistični podatki, geografija v šoli.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 537; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (7,05 MB)

4.
Relation between plant species diversity and landscape variables in Central-European dry grassland fragments and their successional derivates
Igor Paušič, Danijel Ivajnšič, Mitja Kaligarič, Nataša Pipenbaher, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: A systematic field survey of an area of 843 ha in the traditional Central-European agricultural landscape of Goričko Nature Park in Slovenia revealed 80 fragments of dry semi-natural grasslands. Vascular plant species diversity was studied in relation to landscape variables and to threat (Slovenian red-listed species). Our results show that fragment size does not affect plant species diversity. In addition, fragment shape index is not related to Alpha diversity. Higher Alpha diversity was observed for abandoned grassland fragments. The lowest Alpha diversity was perceived on more mesic fragments, where habitat specialists are much scarcer. It was confirmed that the highest diversity of specialists are in the driest fragments, both still mowed and abandoned. With an increase in the number of distinctly different bordering habitat types, the total number of species per fragment generally does not increase, except in the case of those fragments that are already in different succession stages. Abandoned and typical dry grasslands are associated with a higher number of bordering habitats. Typical dry grassland fragments and abandoned ones, which probably derived mostly from drier (less productive) grasslands, are found on lower altitude and have a lower shape index. Habitat specialists Sedum sexangulare, Polygala vulgaris and Spiranthes spiralis have higher frequency in fragments with a lower shape index. This means that these oligotrophic specialists occur in smaller fragments. But Orchis morio has higher frequencies of occurrence on polygons with a higher shape index, which confirms the observation that this species occurs in larger and more irregular fragments, as well as close to houses and fields and along the roads.
Ključne besede: habitat specialists, traditional agricultural landscape, semi-natural dry grasslands, Goričko Nature Park, NE Slovenia
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 580; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Tourismus im Regionalpark Goričko - Werbematerial für deutschsprachige Touristen
Tanja Mencigar, 2017, diplomsko delo

Opis: Im Tourismus versucht man mit verschiedenen Informations- und Werbetexten nicht nur einheimische, sondern auch ausländische Touristen anzusprechen und sie durch die Werbematerialien wie Broschüren, Flugblätter, Faltblätter und sonstiges zu überzeugen, in ein Ort zu reisen und sich die dortigen Sehenswürdigkeiten anzusehen. In der Region Pomurje stellen mehr als die Hälfte aller ausländischen Touristen Österreicher dar, was auf die nahe Lage dieses Staates zurückzuführen ist. Das führt zu der Vermutung, dass aufgrund der hohen Zahlen der deutschsprachigen Touristen auch viele Werbematerialien in deutscher oder zumindest englischer Sprache vorhanden sind. Somit ist das Ziel der Diplomarbeit festzustellen, ob genügend und welches Werbematerial im Regionalpark Goričko im Herbst 2016 den deutschsprachigen Touristen zur Verfügung stand. Im theoretischen Teil werden die Region Pomurje und die Zahlen der Touristen in der Region vorgestellt, sowie der Regionalpark Goričko und das touristische Angebot. Der Korpus von Werbematerialien umfasst 58 touristische Informations- und Werbetexte aus dem Regionalpark Goričko, die im Herbst 2016 erhältlich waren. Mit der Analyse wurde gezeigt, dass für deutschsprachige Touristen sehr wohl genügend Werbematerialien vorhanden waren. Es dominierten Werbematerialien über die Natur des Regionalparks Goričko. Viele Informationen konnte der Tourist auch zur Gastronomie und den kulturellen Sehenswürdigkeiten bekommen. Für die Touristen waren im Regionalpark Goričko aber auch Werbematerialien aus Österreich erhältlich. Werbematerialien haben Informations- und Appellfunktion. Welche davon in dem jeweiligen Werbematerial dominierend ist, hängt von der Rezeptionsphase ab. Mit der Analyse einer ausgewählten Broschüre wurde festgestellt, dass Ortsnamen überwiegend nicht übersetzt werden, kulturspezifische Wörter werden übersetzt oder sie werden nicht übersetzt, wobei dann meistens eine Erklärung vorhanden ist.
Ključne besede: Tourismus, Regionalpark Goričko, Werbematerial, deutschsprachige Touristen
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 615; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Remarks on Neuroptera of the North-eastern part of Slovenia (Goričko)
Saška Lipovšek Delakorda, Bojana Mencinger Vračko, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The abundance of spedies of Neuroptera was studied in the traditional cultural landscape of Goričko (NE Slovenia). The insects were collected during 1997-1998 and 1999 at 12 different localities. The green lacewing Chrysoperla carnea sensu lato was the most dominant species in the region. This species was the only one found in cultivated fields in Goričko district
Ključne besede: zoology, Neuroptera, net-winged insects, Goričko, Slovenia
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 725; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (324,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vrstna pestrost in floristična sestava suhih travišč v odnosu do krajinskih parametrov v tradicionalni kmetijski krajini Goričkega
Igor Paušič, 2017, doktorska disertacija

Opis: V raziskavi obravnavamo spremembe v tradicionalni kulturni krajini SV Goričkega v zadnjih 230 letih ter vrstrno pestrost in floristično sestavo suhih in polsuhih polnaravnih travišč iz asociacij Hypochoerido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mucina s sod. 1993. Obravnavamo vrstno pestrost in floristično sestavo travišč v odnosu do izbranih krajinskih parametrov: površina fragmentov, oblika fragmentov (razmerje med obsegom in površino), raba tal (vzdrževana travišča in travišča v zaraščanju), naklon, ekspozicija, nadmorska višina, oddaljenost od naselij (hiš) in število različnih mejnih habitatnih tipov. Na območju raziskave smo locirali in floristično ovrednotili osemdeset polnaravnih, oligo- do mezotrofnih travišč. Travišča so predstavljala večji delež površine območja raziskave (61 %) ob koncu 18. stoletja. Do leta 2012 je bilo spremenjenih v druge kategorije rabe tal 50 % površine travišč s konca 18. stoletja. Glede floristične sestave in fiziognomije vegetacije smo fragmente suhih travišč razvrstili v štiri kategorije. Razlike v številu prisotnih vrst med obravnavanimi kategorijami suhih travišč so statistično značilne, enako velja za število habitatnih specialistov na fragmentih kot tudi za vrstno pestrost fragmentov, izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver. Dokazali smo, da površina fragmentov ni v statistično značilni korelaciji s številom vrst na fragmentih (skupno število 180 vrst) pa tudi s številom tipičnih vrst (habitatni specialisti, skupno 45 vrst) ne. Vrstna pestrost (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) fragmentov suhih travišč ni v statistično značilni zvezi s površino fragmentov, tudi z obliko fragmentov ne (razmerje med obsegom in površino). Današnje površine suhih travišč so le ostanki nekoč večjih površin, kar smo tudi dokazali s historičnim kartografskim materialom. Vrstno najbolj pesti so fragmenti v fazah zaraščanja in ne redno vzdrževani (košeni) fragmenti. Statistično značilna je korelacija med površino fragmentov in frekvenco pojavljanja štirih (od skupno 45) habitatnih specialistov suhih travišč. Specialiste srečamo predvsem na ohranjenih, manjših do srednje velike fragmentih s površino do 4147 m2. Dokazali smo, da se z večanjem pestrosti okolice (večanjem števila različnih mejnih habitatnih tipov) zmanjšuje vrstna pestrost vzdrževanih suhih travišč (redno košenih in motenih - ruderaliziranih) in povečuje vrstna pestrost travišč v fazah sukcesije (opuščena travišča). Zveza med nadmorsko višino in številom vrst na fragmentih suhih travišč je statistično značilna. Antropogeni dejavnik, ki pomembno vpliva na floristično sestavo fragmentov suhih travišč, je oddaljenost od naselij. Če upoštevamo le redno in občasno košena travišča, pa ta dejavnik poleg samega števila vrst statistično značilno pojasnjuje tudi število habitatnih specialistov na fragmentih suhih travišč. Analizirali smo pojavljanje (frekvenco in gostoto) navadne kukavice (Anacamptis morio) na fragmentih suhih travišč na območju raziskave. Skupno smo zabeležili 3812 primerkov omenjene vrste na traviščih z različno rabo tal. Ugotovili smo statistično značilno, pozitivno korelacijo med absolutno gostoto vrste Anacamptis morio in nadmorsko višino fragmentov suhih travišč ter statistično značilno, pozitivno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter nadmorsko višino fragmentov. Prav tako smo ugotovili tudi statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste Anacamptis morio ter številom vrst na fragmentih suhih travišč. Dokazali smo statistično značilno, negativno korelacijo med maksimalno gostoto vrste ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč. Glavno gonilo, ki pojasnjuje današnje frekvence in gostote ter prostorsko razporeditev vrste Anacamptis morio na obravnavanem območju, je sedanja raba tal, režim upravljanja s suhimi travišči. Današnji obseg in vzorec prostorske razporeditve suhih travišč na območju raziskave predstavlja verjetno zadnji stadij ...
Ključne besede: tradicionalna kulturna krajina, polnaravna, suha travišča, Festuco-Brometea, Molinio-Arrhenatheretea, vrstna pestrost in floristična sestava, PCA, raba tal, Krajinski park Goričko, SV Slovenija.
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 1697; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

8.
DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DVOJEZIČNEGA OBMOČJA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE
Mihael Nedeljko, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Demografske značilnosti dvojezičnega območja v občini Moravske Toplice smo predstavili nekatere statistične podatke dvojezičnega območja (naselja: Čikečka vas, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče) in jih primerjali z občinskim središčem in preostalim delom občine. Ugotavljamo, da je prisotna negativna rast prebivalstva na skoraj celotnem ozemlju občine in ni razlik med dvojezičnim in enojezičnim delom občine. Občinsko središče Moravske Toplice se razvija pod vplivom turizma in tako beleži pozitivno rast prebivalstva, pozitivno rast prebivalstva pa beležita še naselji Lukačevci in Mlajtinci. Razlike opazimo le med predeloma, ki ležita na Goričkem in na Murski ravni. Močna depopulacija, ki je prisotna na celotnem ozemlju občine, je tako izrazitejša predvsem na Goričkem. Indeks staranja kaže, da se prebivalstvo v občini Moravske Toplice hitro stara. V nekaterih naseljih živi tudi do petkrat več prebivalstva, ki je starejše od 65 let, kot otrok do 15 let starosti. Indeks feminitete je večji v goričkem predelu občine in tudi tukaj ni razlik v primerjavi z eno ali dvojezičnim območjem. Nacionalna sestava prebivalcev se je skozi zgodovino na izbranem dvojezičnem območju spreminjala in je bila odvisna od tedanjih političnih razmer. V etnični sestavi dvojezičnih naseljih je prišlo do sprememb v času dualizma, ko se je naselje Pordašinci pomadžarilo, in po letu 1945, ko so Pordašinci izgubili madžarsko večino, hkrati pa se je zaradi upadajoče etnične identitete Madžarov delež le-teh na račun Slovencev zmanjšal.
Ključne besede: občina Moravske Toplice, dvojezično območje, depopulacija, Goričko, demografija
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1126; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

9.
ANALIZA KOLEKTIVNE BLAGOVNE ZNAMKE
Katja Hozjan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 je Javni zavod KP Goričko registriral KBZ KPG z namenom povezovanja pridelovalcev ustreznih prehranskih izdelkov ter izdelkov domače in umetnostne obrti, gostinsko-turističnih storitev in ponudbe nastanitve in bivanja ter drugih vsebin v območju KP Goričko. V današnjem tržnem okolju je blagovna znamka postala učinkovito sredstvo za prepoznavanje in razlikovanje ponudbe od ostale ponudbe blaga na trgu. Poleg tega blagovna znamka združenja predstavlja izziv za razvoj območja, upravljanje in izpolnjevanje pričakovanj prejemnikov. V ta namen smo pripravili raziskavo, katere cilj je pridobiti mnenja prejemnikov KBZ KPG za kategorijo prehranskih izdelkov o socio-ekonomskem vplivu uvedbe KBZ na njihovo dejavnost. V sklopu raziskave smo analizirali obstojoče in v bodoče atraktivne tržne poti prehranskih izdelkov označenih s KBZ KPG ter pridobili informacijo, ali bodo sedanji imetniki še uporabljali KBZ v primeru dodatnih predpisov in preverjanja kakovosti živil. Poleg anketiranja prejemnikov pa smo za potrebe ocene sedanjega stanja opravili poglobljene intervjuje z odgovornimi in drugimi sodelujočimi akterji, ki so vpeti v delovanje KP Goričko. Kljub številnim prednostim uvedbe KBZ na dejavnost pridelovalcev, ki jih navajajo številne raziskave, se pridelovalci v konkretnem primeru še vedno soočajo s številnimi težavami. Težavo predstavlja predvsem razdrobljena ponudba in majhne količine prehranskih izdelkov. Povezovanje je zgolj simbolično, saj pridelovalci še vedno posamezno nastopaju na trgu. Več pozornosti bi bilo potrebno nameniti sestavinam trženjskega spleta. Pri načrtovanju skupnih tržnih poti bi morali upoštevati tudi potrošnike, zato bi bilo primerno določiti potencialno velikost trga ter potrebe obstoječih in potencialnih kupcev prehranski izdlkov. KBZ KPG je bila ustanovljena v biotsko raznovrstnem okolju, zato ima še vedno številne možnosti, da te prednosti razvije in izkoristi.
Ključne besede: kolektivna blagovna znamka, Krajinski park Goričko, prehranski izdelki, tržne poti
Objavljeno: 23.12.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
ŽIVLJENJE NAREČNIH IZRAZOV NA GORIČKEM (NEKAJ NAUKOV RAZISKAVE BESEDIŠČA)
Rudolf Toplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se loteva raziskave narečne rabe jezika madžarske manjšine v Prekmurju, točneje na Goričkem. Znano dejstvo je, da narečna oblika madžarskega jezika v zamejskih regijah madžarskega jezikovnega področja od standardne, državne oblike jezika temeljito odstopa v dveh pogledih. Zamejski dialekti so močneje dialektološko obarvani in vsebujejo tudi izrazito arhaične jezikovne elemente. Drugo odstopanje pa je vidno v stičnosti jezika, torej da neposredno vsebuje vplive državnega jezika (predvsem v besedišču). Raziskovanje rabe jezika je na dvojezičnem področju vedno zelo kompleksno, pa vendar zanimivo in vznemirljivo delo. V diplomskem delu bom (v teoretičnem delu) na kratko predstavil strokovno literaturo, ki preučuje narečj prekmurskih Madžarov (nekatere raziskovalce poznam tudi osebno, saj so bili moji profesorji). S področja dialektološkega raziskovanja narečja Madžarov na Goričkem imamo na razpolago relativno malo podatkov in analiz (izpostavil bi delo raziskovalcev O. Penavin in J. Végha). Na odločitev, da bom v svojem diplomskem delu s pomočjo anketiranja (1 naselij, 60 anketirancev) in analizo dobljenih podatkov pripomogel k znanstveni deskripciji madžarskega narečnega stičnega jezika na Goričkem (empirični del naloge) je vplivalo prav to dejstvo. Anketni vprašalnik bo vseboval 60 vprašanj. V dobljenem korpusu bom ugotovil tip narečnih izrazov, razmerje med narečnimi izrazi in standardnimi pogovornimi izrazi. Preučil bom, kateri so najbolj živi izrazi v prostoru in kateri izrazi tonejo v pozabo. Analiziral bom tudi „efektivnost“ poznavanja narečnih izrazov anketirancev. S pomočjo starosti, kot neodvisne spremenljivke (po starostnih obdobjih), bom primerjal poznavanje narečnih izrazov pripadnikov različnih starostnih obdobij. V sklepnem delu diplomskega dela bom na podlagi dobljenih podatkov odgovoril na vprašanja, postavljena v hipotezah. Oblikoval bom spoznanja, ki jih bodo dali rezultati in interpretacija analiz. Obstoj madžarskega jezika je odvisen od njegove uporabe in od tega, ali bodo notranje jezikovne različice v vsakokratni govorni situaciji primerno živele druga ob drugi.
Ključne besede: Goričko, besedišče, narečni izrazi, izposojenke, raba jezika, vprašalnik, anketiranci, pomurski madžarski jezik
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 745; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (6,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici