1. Vpliv Covid-19 na poslovanje letalskih družb in primerjava z globalno gospodarsko krizoMatej Tamše, 2022, diplomsko delo Opis: Covid-19 je prišel nenadoma in za vedno pustil svoj pečat v naši zgodovini. Nihče ni čutil njegovega vpliva bolj kot letalski sektor. Potovanje je bilo prepovedano, saj so bile prisotne razne omejitve in t. i. lockdowni letališč. Tako so se letalske družbe morale odzvati takoj, da so zagotovile svoj obstoj. V tej diplomski nalogi smo prikazali vpliv covida-19 na poslovanje letalskih družb. Naredili smo tudi primerjavo z globalno gospodarsko krizo, da smo videli, kako so se letalske družbe odzvale takrat. Omejili smo se na tri letalske družbe: Lufthansa, Finnair in Air France. Te tri smo izbrali zato, da vidimo celotno sliko evropskega letalskega sektorja.
Ključne besede: Covid-19, gospodarska kriza, letalske družbe, Lufthansa, Air France, Finnair
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 97
 Celotno besedilo (836,24 KB) |
2. Nekomercialna koncertna prizorišča v Sloveniji : magistrsko deloTjaša Poklar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se ukvarjam z nekomercialnimi koncertnimi prizorišči v Sloveniji; to so stalni odri, ki kontinuirano prirejajo koncerte. Delujejo v večini v okviru mladinskih centrov, javnih zavodov, povezanih z mladino, in preko društev. Delujejo v najetih občinskih prostorih ali prostorih državnih institucij in uradov, redko v lastnih prostorih, v določenih primerih tudi v skvotih. So stalna koncertna prizorišča, ki omogočajo razvoj glasbenega poslušalstva s koncerti raznolikih glasbenih slogov. Zaradi delovanja že iz šestdesetih let 20. stoletja so številna uveljavljena tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, saj redno gostujejo zasedbe iz različnih delov sveta. Omenjena prizorišča so odlična odskočna deska za mlade glasbenike, ki potrebujejo prostore za vajo in stik s publiko. Iz teh prostorov so prišle številne zasedbe, ki so postale znane v Sloveniji in drugod. So kulturna stičišča ter centri kritičnega razmišljanja ter najpomembnejše skrbijo za razvoj kritičnega poslušalstva. V tem delu so opisani obstoječi in nekateri propadli klubi, in sicer iz vidika njihove organiziranosti in preteklosti ter iz vidika prisotnosti glasbenih slogov.
Ključne besede: koncerti, mladinski centri, mladinska prizorišča, alternativna glasba, MKNŽ, CMAK, MC pri Rdeči ostrigi, Subart, KUD France Prešeren, Metelkova, Rog, Špajz, Unterhund, Hiša kulture Pivka, MC Postojna, Kljub, KMM, Metulj, Pekarna, MKSMC, Inde, Mink, Bajta
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 844; Prenosov: 84
Celotno besedilo (530,67 KB) |
3. Kurent v Miheličevi grafikiEva Gregorec, 2020, magistrsko delo Opis: France Mihelič pri upodobitvah kurenta izhaja neposredno iz sveta kurentov, torej iz obredja, običajev, ki jih je videl in doživel na Ptuju, kjer je služboval v prvi polovici 20. stoletja. Njegovi kurenti pomensko odstopajo od drugih upodobitev kurentov v naši likovni umetnosti. Pri Miheličevi umetnosti gre za spoznanja, ki se navzven ne kažejo več kot realistična umetnost. Miheličev kurent postaja domala obsesivni lik, v katerega naseljuje umetnik vse njegove ustvarjalne afinitete, spomine in občutja. Kot da bi v tem fantazmagoričnem svetu kurentov odkrival svetove, ki bivajo tudi v njem, v njegovi podzavesti. Zanimalo nas je, kako se je motiv vsebinsko in oblikovno spreminjal skozi čas in kateri dejavniki so vplivali na njegovo preoblikovanje oziroma na njegove spremembe.
Miheličevo grafiko smo v nadaljevanju uporabili kot osnovo za oblikovanje didaktičnega sklopa, ki smo ga uporabili za izvedbo kvalitativne raziskave na srednji šoli. Proučili smo možnosti aktualiziranja in problematiziranja Miheličeve grafike z dijaki. Zanimalo nas je, kako se spreminja dijakovo zaznavanje in doživljanje določenega umetniškega dela ob vse večjem poglabljanju ter kako izbrane splošne in specifične metode spreminjajo njegovo zaznavanje in doživljanje.
Ključne besede: France Mihelič, grafika, kurent, študija primera, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1208; Prenosov: 177
Celotno besedilo (5,35 MB) |
4. Priredbe slovenskih ljudskih pesmi za Orffov instrumentarij na osnovi Maroltovih nazvočijKatja Smrdel Zafred, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskave Franceta Marolta o glasbenih narečjih slovenskega prostora oziroma tako imenovanih nazvočjih. Iz petih nazvočij smo izbrali pet ljudskih pesmi, ki izvirajo iz posameznega nazvočja in jih instrumentirali za izbrane inštrumente Orffovega instrumentarija z dodanimi še nekaterimi drugimi. Cilj je bil poustvariti ljudske pesmi za najmlajše in malo starejše osnovnošolce ter jim tako približati slovensko ljudsko pesem. S preprostostjo notnega zapisa smo želeli h glasbeni poustvarjalnosti pritegniti otroke, pa tudi njihove mentorje, saj se je v praksi izkazalo, da se nemalokrat tudi sami mentorji v osnovnih šolah prestrašijo notnih zapisov in zaradi tega prvotno željo po poustvarjanju kmalu opustijo, pri čemer so spet oškodovani otroci.
Osvetlili smo tudi delo posameznikov, skupin in društev, ki so in še skrbijo za to, da naše ljudsko glasbeno izročilo ne gre v pozabo, ampak ga na različne načine popularizirajo in približajo ljudem.
Ključne besede: slovenska ljudska pesem, France Marolt, Zmaga Kumer, priredba, Orffov instrumentarij.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 1873; Prenosov: 565
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v LjubljaniVanja Dimc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1570; Prenosov: 112
Celotno besedilo (2,45 MB) |
6. Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanjaBoštjan Jus, 2018, magistrsko delo Opis: Želja po osamosvojitvi se je pojavila že kmalu po 2. svetovni vojni, nato pa je iz leta v leto samo naraščala. Kriza, ki je usodno odločala o takratni odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije, pa je trajala med letoma 1981 in 1989. To je bilo obdobje velikih sprememb znotraj Jugoslavije. Na oblast so se povzpele znane osebnosti, kot so Milošević, Tuđman, Kučan, ki so ob pomoči drugih politikov v Jugoslaviji vplivali na dokončen razpad velike federacije. Nekateri so si želeli nekdanjo skupno državo zgolj preoblikovati, drugi pa so si vztrajno prizadevali za osvoboditev in odcepitev lastne države.
Milan Kučan je imel kot predsednik predsedstva najtežjo politično funkcijo v Sloveniji. S pomočjo drugih politikov, kot so Janša, Bučar, Drnovšek, Peterle in Pučnik, je sprejemal pomembne odločitve, hkrati pa si je zelo želel ohraniti miren odnos z drugimi republikami Jugoslavije. Sprva se je zavzemal za enaka stališča kot Marković, torej zgolj za preoblikovanje Jugoslavije in ne odcepitev od nje, vendar so razmere privedle do tega, da je svoje mnenje čez čas tudi spremenil. Z odločnostjo in prizadevnostjo si je pridobil status najbolj odgovornega voditelja osamosvojitvene politike.
Tuđman kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Hrvaške pa je s slovenskimi politiki, predvsem s Kučanom, zelo dobro sodeloval in se zavzemal za enaka stališča vse do prihoda vojakov JLA na slovensko ozemlje.
Milošević kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Srbije je svojo državo dobro vodil in si s tem tudi hitro pridobil naklonjenost svojega naroda. Njegov največji cilj je bil vzpostavitev Srbije kot najmočnejše države v Jugoslaviji. Zaradi nenehnih sporov, do katerih je prihajal z vsemi državami Jugoslavije, pa mu tega cilja ni uspelo uresničiti.
Ob odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije je Kučan Miloševića videl kot glavnega krivca za vso jugoslovansko krizo. Vsekakor za noben spor ni kriv samo en človek, zato je pomembno, da za presojo spoznamo celotno zgodbo vsake osebnosti posebej in na koncu sami presodimo ter si ustvarimo svoje mnenje o usodi Slovenije in razpadu Jugoslavije.
Ključne besede: Osamosvojitvena vojna, Jugoslavija, Milan Kučan, France Bučar, Lojze Peterle, Janez Drnovšek, Janez Janša, Jože Pučnik, Franjo Tuđman, Slobodan Milošević, Ante Marković.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2019; Ogledov: 1266; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,31 MB) |
7. UMETNOST IN POLITIKA. MODERNISTIČNI KIPAR FRANCE GORŠE (1897-1986)Anja Iskra, 2016, magistrsko delo Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava odnosa povojne slovenske politične oblasti do emigrantskega kiparja Franceta Goršeta, ki je zapustil domovino tik pred zaključkom druge svetovne vojne maja 1945. Njegova ideološka opredelitev je bistveno vplivala na nadaljnji potek življenja in umetniškega ustvarjanja, ki se je razlikovalo od predvojnih let. Leta 1972 je bila v Kostanjevici na Krki predvidena Goršetova retrospektivna razstava, s katero bi se slovenski javnosti prvič predstavil po odhodu iz domovine. Razstava je bila prepovedana, kar je vplivalo tudi na njegovo odločitev o morebitni vrnitvi v Slovenijo. Namen naloge je osvetlitev družbeno-političnega ozadja odnosa, ki ga je imela povojna oblast do emigrantskega kiparja Goršeta, in poglobitev znanja o umetniku in njegovem ustvarjalnem delu. Glavni viri za nalogo so bili ohranjeno arhivsko gradivo v obliki korespondence in uradnih dokumentov, strokovnih publikacij in pričevanja umetnikovih sodobnikov.
Ključne besede: France Gorše, slovensko kiparstvo, emigrantska umetnost, kulturna politika, nadzor umetnikov, Dolenjski kulturni festival
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 2113; Prenosov: 246
Celotno besedilo (18,74 MB) |
8. |
9. Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke proze in njene slogovne prvineJožica Čeh Steger, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Novejše raziskave potrjujejo, da je začetek slovenske ekspresionistične kratke proze sovpadel z začetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih »podobah iz sanj« začel objavljati distorzične psihološke črtice z etično obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegoričnih in metaforičnih »podobah« ter na Bevkovo vojno črtico, za katero so značilni parabolični postopki, pisateljev vstop v ekspresionistično stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retoričnem govoru.
Ključne besede: ekspresionizem, kratka proza, stil, Cankar, Ivan, Bevk, France
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1602; Prenosov: 208
Celotno besedilo (330,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Prešerens eigene Übersetzung des späteren Mottos Prosto srce (das freie Herz) : Muttersprache und Zweitsprache in einem dichterischen KontextMirko Križman, 1995, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Opis: In der Sprachwissenschaft bekam der Strukturalismus eine bedeutende Stellung. Jedoch muß man den deskriptiven Strukturalismus als Beschreibung grammatischer Kennzeichen einzelner Äußerungen gegenüber dem Strukturalismus, der Sätze und Texte als einen Korpus einer natürlichen Sprache sieht, unterscheiden. Die linguistischen Strukturen und die ihnen zugrunde liegenden Gesetzmäßigkeiten, wie das die generative Grammatik zu erforschen sucht, sind vor allem eine Theorie, die eine menschliche Fähigkeit in einer einheitlichen Weise rational schematisch auffaßt und zergliedert.
Ključne besede: France Prešeren, Das freie Herz, Übersetzung, Muttersprache, Zweitsprache, Slowenisch, Deutsch
Objavljeno v DKUM: 17.05.2017; Ogledov: 1187; Prenosov: 121
Celotno besedilo (975,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
