1. Ocene in stališča študentk in študentov Filozofske fakultete in Fakultete za policijsko-varnostne vede do dela policijeMeta Oblak, Srečko Krope, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, mnenja, vprašalniki, študenti, Filozofska fakulteta, Fakulteta za policijsko-varnostne vede
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (339,90 KB) |
2. Filozofska fakulteta kot sodobna učna krajina univerzitetnega kampusa v Mariboru : magistrsko deloJasmin Omerdić, 2023, magistrsko delo Opis: Univerzitetna učna okolja so predmet razvoja glede na potrebe časa in zastavljene programske
ter prostorske strategije. V nalogi obravnavamo nastanek in razvoj Univerze v Mariboru, razvoj
univerzitetnega kampusa ob Koroški cesti ter razvoj visokošolskih objektov v tem kampusu.
Preučujemo pristope snovanja kampusov ter možnosti njihovih revitalizacij z aktivacijo
notranjega in odprtega javnega prostora. Proučujemo sodobne pristope k oblikovanju prostorov
v kampusih, njihove značilnosti in načine uporabe. Z izpostavljenim konceptom skrbi v
arhitekturi, sledimo načelom snovanja sodobne učne krajine - zagotavljanju prostorov, ki bi bili
v okviru fakultete lahko namenjeni različnim dejavnostim, uporabnikom in obiskovalcem
kampusa. V projektnem delu naloge je predstavljena arhitekturna zasnova za novo stavbo
Filozofske fakultete, kot vključujoče sodobne učne krajine kampusa.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, kampus, Filozofska fakulteta, arhitektura, sodobna učna krajina
Objavljeno v DKUM: 27.09.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 128
Celotno besedilo (19,91 MB) |
3. Aplikativne raziskave in projekti Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru od leta 1961 naprejIgor Žiberna, 2013, strokovni članek Opis: Oddelek za geografijo Pedagoške akademije se je od vsega začetka vključeval v aplikativne raziskave, ki so bile usmerjeno pretežno na področje družbene geografije, agrarne geografije, preobrazbe prostora Severovzhodne Slovenije in lokalne geografije. Poseben poudarek je bil namenjen proučevanju problematike razdrobljenosti kmetijskih površin, proučevanja narodnostno mešanih območij v Prekmurju in problematiki obmejnosti. Prihod članov mlajše generacije je razširil spekter aplikativnih raziskav na nova področja: revitalizacijo industrijskih območij, prostorsko planiranje, didaktiko geografije, ekoremediacije in področja lokalne klimatologije ter varstva okolja.
Ključne besede: aplikativne raziskave, Filozofska fakulteta, Maribor
Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 1362; Prenosov: 102
Celotno besedilo (71,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v MariboruLučka Lorber, strokovni članek Opis: Oddelek za geografijo je mednarodno prepoznaven v ožjem regionalnem, evropskem in globalnem prostoru. Pri razvoju geografske stroke se povezuje z geografskimi oddelki drugih univerz, prav tako pa veliko pozornost namenja proučevanju obmejnih in čezmejnih prostorskih problemov. Na področju znanstvenoraziskovalnega in izobraževalnega dela ima pomembno vlogo pri razumevanju prostorske stvarnosti v širšem kontekstu proučevanja družbenih, kulturnih in političnih vidikov značilnih za posamezno obdobje v zadnjih petdesetih letih. Mednarodno delovanje študentov in profesorjev se je še posebej razmahnilo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Profesorji sodelujejo na mednarodnih znanstvenih kongresih, gostujočih predavanjih in na poletnih šolah. Mednarodna aktivnost se odraža v vedno večjem številu objav znanstvenih člankov v uglednih mednarodnih revijah in prispevkih v znanstvenih monografijah. S sodelovanjem v znanstvenoraziskovalnih projektih se krepi mednarodna prepoznavnost Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, evropski raziskovalni programi, študijski programi, mobilnost, prepoznavnost, odličnost, Filozofska fakulteta
Objavljeno v DKUM: 10.04.2018; Ogledov: 1233; Prenosov: 87
Celotno besedilo (325,96 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Praktično pedagoško usposabljanje v študijskih programih druge stopnje – primerjalna analiza med fakultetami Univerze v MariboruDanijela Rus, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo primerjalno analizo praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru, ki izobražujejo bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, to so Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. V teoretičnem delu doktorske disertacije predstavljamo temeljna izhodišča in dosedanja spoznanja o praktičnem pedagoškem usposabljanju ter podamo teoretično primerjalno analizo različnih področij praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta). Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v empiričnem delu doktorske disertacije. Rezultati empirične raziskave, izvedene na vzorcu študentov študijskih programov druge stopnje na treh fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta), so pokazali obstoj razlik med študenti glede na vrsto fakultete, vrsto študija in usmeritev študija na različnih področjih praktičnega pedagoškega usposabljanja. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani študentje so v različni meri uresničili cilje, pridobivali novo znanje, izpolnjevali obveznosti in naloge, razvijali splošne in predmetno-specifične kompetence ter izvajali (samo)evalvacijo posameznih aktivnosti v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja; anketirani študentje povečini ocenjujejo, da je trajanje praktičnega pedagoškega usposabljanja prekratko in da so se njihova pričakovanja glede celotnega poteka usposabljanja izpolnila v srednje veliki oz. veliki meri ter podajajo različne organizacijske in izvedbene predloge za izboljšanje le-tega v prihodnje.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, študijski programi druge stopnje, študentje, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2155; Prenosov: 290
Celotno besedilo (3,64 MB) |
6. Pogled na znanstveno raziskovalno delo Oddelka za geografijo od ustanovitve do danesAna Vovk, 2013, strokovni članek Opis: Petdeset let geografije v Mariboru je priložnost za pogled na znanstveno raziskovalne aktivnosti vse od začetka leta 1962 do danes. Bibliografije mariborskih geografov vsebujejo raznovrstne aktivnosti, kjer je vključena geografija. Poleg tradicionalne delitve geografije na fizično, družbeno, regionalno in pedagoško geografijo, je vse več geografov aktivnih tudi na področju okoljske geografije. V prispevku je prikazan kratek pogled na aktivnosti, področja in spremembe v usmerjenosti, ki jih spremljamo predvsem od vstopa Slovenije v EU.
Ključne besede: geografija, raziskovalno delo, Filozofska fakulteta, Maribor, Oddelek za geografijo
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1095; Prenosov: 106
Celotno besedilo (215,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. |
9. E-IZOBRAŽEVANJE NA DOKTORSKEM ŠTUDIJUOlivera Novaković, 2011, magistrsko delo Opis: Razvoj novih tehnologij (predvsem IKT) ima pomemben vpliv tudi na izobraževanje, zato si danes težko zamislimo študij na daljavo brez uporabe vsaj nekaterih oblik in tehnologij e-izobraževanja. Razvoj v tej smeri je prišel do točke, ko ko je potrebno tradicionalno delitev na klasično izobraževanje in izobraževanju na daljavo preoblikovati v delitev na klasično in odprto izobraževanje, kjer v kontekstu slednjega e-izobraževanje postaja njegova glavna komponenta.
Velik pomen e-izobraževanja so jasno zaznale številne javne in zasebne inštitucije, ki delujejo na področju univerzitetnega izobraževanja, o čemer pričajo številni raziskovalni in razvojni projekti v zadnjih dveh desetletjih, katerih pomembna značilnost je velika internacionalizacija projektnih skupin, kar jasno kaže na globalne dimenzije in potenciale e-izobraževanja. Izsledki teh raziskav in tudi izkušnje z že apliciranimi oblikami e-izobraževanjem na različnih stopnjah univerzitetnega študija, so zelo jasno pokazali ne samo zelo kompleksen nabor problemov, temveč tudi, da gre v veliki meri za kvalitativno nove oziroma konceptualno drugačne izobraževalne prijeme, ki ne morejo predstavljati enostavnega nadomestila oziroma tehnološke modernizacije klasičnega izobraževanja, saj bi s tem potencial e-izobraževanja ostal v veliki meri neizkoriščen. V tej zvezi bi omenili tudi relativno majhno pozornost, ki jo e-izobraževanju namenjajo temeljni dokumenti bolonjske reforme.
Pregled stanja e-izobraževanje na doktorskem študiju v tujini (ZDA in Evropa), je pokazatelj, da je to v primerjavi z e-izobraževanjem na nižjih univerzitetnih ravneh še vedno precej redko. Razlogi za to so verjetno večplastni in jih v naši nalogi nismo posebej raziskovali. Domnevamo pa lahko, da je razloge za to potrebno iskati v veliko bolj individualiziranem študiju v primerjavi s študijem večjih skupin na dodiplomskih programih in posledično velike heterogenosti raziskovalnih (doktorskih) tem, večjih stroškov (per capita) za organizacijo in vzdrževanje sistema e-izobraževanja za manjšo populacijo študentov, v primerjalno večjem znanju računalniških tehnologij pri doktorskih študentih, ki tako pogosto razvijajo bolj »spontane« rešitve v komunikaciji s profesorji in medseboj...
E-izobraževanje v Sloveniji, vsaj v obliki uradnih akreditiranih programov, še ni prisotno na slovenskih univerzah. Te sicer že poznajo in ponekod tudi prakticirajo e-izobraževanje na nekaterih dodiplomskih programih, toda tudi po našem mnenju tu še ni bil dosežen tisti razvojni prag, ki bi zahteval nadaljnje korake.
Na primeru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo v našem delu poskušali premisliti možnosti e-izobraževanja na doktorskem študiju. Glede na obstoječe pogoje in situacijo, pri kateri smo vpoštevali strukturo in temeljna pravila doktorskega programa Humanistika in družboslovje, število doktorskih študentov v zadnjih treh letih, kadrovsko infrastrukturo (učitelje in administativno podporo študiju) in aktualne tehnologije, ki jih FF UL ima za administrativno podporo študiju na dodiplomskih in podiplomskih ravneh, smo predvideli dva možna scenarija e-izobraževanja, ki smo ju poimenovali delno hibridno in hibridno e-izobraževanje. Temeljna tehnološka (in posledično tudi konceptna) razlika med njima je v platformi, ki omogoča različne oblike e-izobraževanja. Pri delno hibridnem scenariju je to VIS (Visokošolski informacijski sistem), platforma, ki je predvsem namenjena oziroma se jo danes uporablja za administrativno vodenje študijskega procesa, pri čemer omogoča nekatere oblike e-izobraževanja, medtem ko je pri hibridnem scenariju glavno vlogo odprtokodna platforma Moodle, ki naj bi se uporabljala izključno za procese in rešitve v samem izobraževanju (poučevanju), administrativna podpora bi bila še vedno domena VIS. Za vsakega od obeh scenarijev smo preiskali prednosti oziroma slabosti.
Ključne besede: e-izobraževanje, doktorski študij, Moodle, kombinirano e-izobraževanje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, delno hibridno e-izobraževanje, hibridno e-izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2012; Ogledov: 3349; Prenosov: 286
Celotno besedilo (3,76 MB) |
