| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Evropski parlament : diplomsko delo
Katarina Lindič, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: parlamenti, Evropski parlament, poslanci, poslanske skupine, volitve, Evropska unija, EU, diplomske naloge
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2855; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (398,14 KB)

2.
Analiza dosedanjih slovenskih volitev poslancev v Evropski parlament
Aleš Pregl, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dosedanje volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Uvodoma je predstavljen okvir delovanja Evropske unije z njenimi najpomembnejšimi institucijami na čelu. Samo ob ustrezni teoretični umestitvi Evropskega parlamenta v zapleten pravno-institucionalni okvir Evropske unije lahko parlament obravnavamo samostojno in celostno. Na kratko smo orisali zgodovino Evropskega parlamenta, predvsem pa smo se osredotočili na njegove pristojnosti in sestavo. V ospredju našega diplomskega dela so volitve poslancev v Evropski parlament. Pojasnili smo pravila za te volitve, tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije. Podrobno smo analizirali troje volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Ugotovili smo, da je bila na vseh volitvah volilna udeležba relativno nizka in je bistveno odstopala od povprečja EU. Nizko volilno udeležbo na evropskih volitvah v Sloveniji smo pojasnili skozi različne teorije. Najbolj prevladujoča je teorija o drugorazrednosti evropskih volitev. Prav tako smo analizirali volilne rezultate in, na podlagi različnih teorij, izpeljali zaključke o tem, zakaj se volilno telo tako odloča. Na volitvah v Evropski parlament prevladujejo notranje-politične teme, pridobivajo stranke, ki v času volitev niso del vladne koalicije . To naj bi bili, poleg strankarskih programov in strankarske pripadnosti, ključni kriteriji, po katerih se volivke in volivci odločajo, katero listo bodo volili. Izvedli smo spletno anketo, ki kaže na to, da ljudje v Sloveniji posebne pozornosti Evropski uniji in njenim institucijam ne posvečajo. Pričakovanja mnogih ljudi v zvezi s članstvom Slovenije v EU niso bila izpolnjena. Med anketiranci namreč prevladuje mnenje, da Evropsko unijo vodijo najpomembnejše države članice. Evropski parlament naj bi imel bolj obrobno vlogo. Ključna ugotovitev ankete in analiz, ki so jih opravili tudi že drugi avtorji, kaže na demokratični primanjkljaj Evropske unije. Slednja se bo morala v prihodnosti bolj povezati, če bo hotela obstati ter biti kos številnim novodobnim izzivom.
Ključne besede: evropski parlament, poslanci, volitve, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 841; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (703,03 KB)

3.
OTTO VON HABSBURG IN JUŽNI SLOVANI
Martin Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Otto von Habsburg je bil človek, ki je nedvomno zaznamoval 20. stoletje. Rojen je bil kot prestolonaslednik Avstro-Ogrske zadnjemu cesarju in kralju Karlu in njegovi ženi Ziti. Družbene in politične spremembe po 1. svetovni vojni so iz nekdanje monarhije pregnale njegovo družino. Očeta je Otto izgubil že pri svojih desetih letih, vendar ga je mama Zita vzgajala kot bodočega vladarja. Vzpon nacionalsocializma je preprečil Ottove ambicije, saj je njegov politični cilj postala borba proti nacizmu. S svojim delovanjem je uspel rešiti več tisoč življenj, obenem pa se je tudi sam zopet znašel na begu pred nacisti. V času 2. svetovne vojne se je ustalil v ZDA in od tam politično deloval za osvoboditev Avstrije in Madžarske. V veliko pomoč pri njegovem udejstvovanju mu je bil tudi predsednik Roosevelt. V dobrih odnosih je bil tudi z britanskim premierjem Churchillom, ki je podpiral njegov, kasneje neuspeli koncept ustanovitve Podonavske federacije. Po vojni v Avstriji še vedno ni bil zaželjen, zato je veliko potoval in postal iskan predavatelj, pisatelj in publicist. Njegova želja in življenjsko poslanstvo je ostala politika. V 70. letih je postal predsednik Mednarodne panevropske unije in si prizadeval za padec komunizma ter združitev Evrope. Leta 1979 je postal evropski parlamentarec, kjer je aktivno uresničeval svoje panevropske cilje in z njimi seznanjal tudi ostale parlamentarce. Kljub temu da je bil nesojeni cesar, se je v evropskem parlamentu udejstvoval za narode nekdanje monarhije. Znotraj parlamenta je pripomogel k osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Aktivno se je zavzemal tudi za mednarodno priznanje in integracijo teh držav v evropske institucije.
Ključne besede: Otto von Habsburg, Avstro-Ogrska, Avstrija, Madžarska, Panevropa, Evropski parlament, južni Slovani.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 772; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
NAČELO INSTITUCIONALNEGA RAVNOTEŽJA
Maja Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: Lizbonska pogodba je spremenila institucionalno zgradbo Evropske unije in s tem posegla v občutljivo institucionalno ravnotežje. Ker je institucionalno ravnotežje vezano na razvoj institucionalne strukture Evropske unije, vse spremembe institucionalne strukture povzročijo spremembe v institucionalnem ravnotežju. Na načelu institucionalnega ravnotežja temelji delovanje treh najpomembnejših političnih institucij, Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta, ki narekuje, da morajo biti institucije oziroma njihovo delovanje v ravnotežju, da nobena ne prevlada druge. To je bistvenega pomena zato, ker vsaka zastopa svoje interese: Komisija zastopa interese Evropske unije, Evropski parlament interese državljanov Evropske unije in Svet interese držav članic. Preko načela institucionalnega ravnotežja se skuša torej doseči, da nobeden izmed teh interesov ne bi bil v pod- ali nadrejenem položaju. Institucionalno ravnotežje se kaže v svoji najbolj optimalni obliki v rednem zakonodajnem postopku, katerega temeljna načela so predlog Komisije, soodločanje Evropskega parlamenta in Sveta ter načelo kvalificirane večine v Svetu. Sam postopek je kompromis med različnimi interesi in je precej zapleten, a ker se zakonodajni akti praviloma sprejemajo v treh obravnavah, je postopek poenostavljen in racionaliziran tako, da je zakon lahko sprejet že v prvi oziroma drugi obravnavi. Vsaka naslednja obravnava se izvede le, če v predhodnih fazah ni prišlo do soglasja o vsebini zakona med Evropskim parlamentom in Svetom. V rednem zakonodajnem postopku imajo torej vse tri institucije zelo pomembno vlogo. Govorimo o »trilogu«, pri katerem udeležene institucije stopajo v politično diskusijo z dvema partnerjema. V tem tako imenovanem »institucionalnem trikotniku« se sprejemajo najpomembnejše odločitve na ravni Evropske unije.
Ključne besede: Institucionalno ravnotežje, Lizbonska pogodba, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, redni zakonodajni postopek.
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1281; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (456,52 KB)

5.
OD MOKRIH CUNJ DO NESVETE TROJICE IN VELIKE BAZUKE: SIMULTANO TOLMAČENJE VREDNOTENJSKIH IZJAV NIGLA FARAGEA
Simona Majhenič, 2016, magistrsko delo

Opis: Evroposlanec Nigel Farage kot evroskeptik in dober retorik v Evropskem parlamentu pogosto uporablja zbadljive, šaljive ali žaljive besede, s katerimi vzbuja pozornost ne le v Združenem kraljestvu, ampak tudi v drugih evropskih državah. V magistrskem delu smo proučevali, kako tolmači Evropskega parlamenta simultano prevajajo vrednotenjske izjave poslanca Faragea v slovenščino in nemščino. Zanimalo nas je, ali tolmači vrednotenjske sestavine prevajajo zvesto izvirnemu besedilu ali jih olepšajo oz. omilijo ali pa vrednotenjske sestavine ojačajo. Z analizo 131 vrednotenjskih sestavin smo ugotovili, da so tolmači v večini primerov, tj. v 56 odstotkih, govornikovo vrednotenje ali omilili, izpustili ali ojačali. S pomočjo treh govorov, ki so vsebovali 6 izjav, v katerih je govornik povzdignil glas in vrednotenje izražal s spremenjeno intonacijo, smo proučevali, ali tudi tolmači uporabijo intonacijo oz. spremembo tonske višine za posredovanje vrednotenja. Rezultati so pokazali, da so tolmači v večini primerov, tj. v 64 odstotkih, posnemali govornikovo spremembo v intonaciji in na ta način v ciljni jezik vključili vrednotenje. Na osnovi omenjenih treh govorov smo analizirali tudi razpon tonske višine tolmačev v primerjavi z govornikom. Ugotovili smo, da tolmači večinoma, tj. v 88 odstotkih, govorijo bolj monotono kot govornik, a da lahko izjemoma (v 12 odstotkih) govorijo tudi bolj razgibano kot govornik.
Ključne besede: simultano tolmačenje, Evropski parlament, vrednotenje, Nigel Farage, tolmačenje vrednotenjskih sestavin, intonacija, tonska višina
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 585; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
Primerjalna analiza ureditve volitev v Evropski parlament (v 28 državah članicah)
Mateja Ertl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana ureditev volitev v Evropski parlament, s poudarkom na primerjavi ureditve med 28 državami članicami. Najprej je predstavljen sam pojem, pomen in razvoj volitev v Evropski parlament. Diplomska naloge je razdeljena na dva sklopa in sicer ureditev volitev v Evropski parlament, kot jo določa evropska zakonodaja in na del, kjer je ureditev določenih vprašanj prepuščena posamezni državi članici. Na ravni evropske zakonodaje je poudarek na določbah o predstavnikih Evropskega parlamenta, na ureditev volilnega sistema in načelu državljanstva Evropske unije in s tem povezane volilne pravice. Drugi del vsebuje primerjalno analizo ureditve volilnega sistema držav članic. Oba dela se v resnici prepletata, saj evropska zakonodaja postavlja temelj, v okviru katerega se lahko zakonodaje držav članic gibajo. Evropska zakonodaja določa le nekatere skupne elemente volitev, kot so petletna mandatna doba parlamenta, omejitev števila vseh poslancev (750 +1) in njihovo razporeditev po državah (najmanj 6 in največ 96 poslancev), dneve za izvedbo volitev (med četrtkom in nedeljo), določbe o nezdružljivosti funkcij in, z zadnjo spremembo Bruseljskega akta, tudi določbo o enotnem – proporcionalnem volilnem sistemu. Ostali volilni elementi, kot so pogoji za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament, pogoji za pridobitev aktivne in pasivne volilne pravice, določbe o volilnih enotah, volilnem pragu in formuli za razdelitev volilnih glasov so prepuščeni zakonodajam držav članic. Prav tako se države članice same odločijo o telesu, ki bo potrjevalo mandate in obravnavalo morebitne pritožbe. Najprej se potrditvi mandat poslanca v oviru države članice, nato se izvede potrditev še v okviru Evropskega parlamenta.
Ključne besede: volitve v Evropski parlament, volilna pravica, volilne enote, volilni prag, volilne formule, kandidiranje, evropsko državljanstvo, države članice.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 540; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (652,44 KB)

7.
Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgovini
Nikolina Travner, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov. Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski. Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 526; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici