Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv postopkov in instrumentov javnega naročanja na smotrno porabo javnih sredstev, katere pomemben element je alokacijska učinkovitost. Razumevanje učinkovitosti sistema javnega naročanja, ki temelji na evropskih pravilih javnega naročanja, je vse bolj pomembno, saj javno naročanje predstavlja vse večji del javne potrošnje. Učinkovito javno naročanje kot vzvod smotrne porabe javnih sredstev lahko dosega precejšnje prihranke, pri čemer učinkovitost razumemo kot boljše doseganje vrednosti za denar. Povezava med slabimi praksami javnega naročanja in ekonomsko rastjo je nedvoumna, zato morajo reforme javnega naročanja, ki želijo povečati rast, temeljito razumeti kompleksnost narave sistema javnega naročanja ter hkrati nasloviti vrsto izzivov na področju odgovornosti, transparentnosti, poštenosti in ekonomske učinkovitosti. Temeljni cilj doktorske disertacije je izvesti neposredno primerjavo različnih postopkov javnega naročanja, tehnik javnega naročanja in sekundarnih politik ter analizirati njihov vpliv na smotrnost porabe javnih sredstev z vidika teorije učinkovitosti izmenjevalnih mehanizmov. V prvi fazi teoretičnega dela smo predstavili teorijo funkcije javnih financ, predvsem alokacijsko funkcijo kot eno izmed treh funkcij, in ugotavljali elemente smotrne porabe javnih sredstev v luči smotrnosti poslovanja, kot jih pojasnjujejo standardi mednarodnega revidiranja. Ugotovili smo, da učinkovito upravljanje z javnimi financami temelji na fiskalni disciplini in alokacijski učinkovitosti. Smotrnost poslovanja oblikujejo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, kjer načelo učinkovitosti pomeni pridobiti največ iz razpoložljivih sredstev. Pri proučevanju sistema javnega naročanja smo pojasnili ekonomske razloge urejanja tega sistema in pregledali literaturo s področja učinkovitosti javnega naročanja, ki poskuša pojasniti nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na njegovo učinkovitost, te dejavnike pa primarno ureja skupni evropski pravni okvir javnega naročanja. V drugem delu teoretičnega dela pa smo predstavili spoznanja teorije dražb. Naša raziskava proučuje vse izvedene postopke v obdobju od leta 2016 do 2023 in je neslučajnostne narave, saj so bili izbrani vsi postopki v tem obdobju, proučevali pa smo več kot 15 različnih dejavnikov. Na podlagi raziskave smo ugotovili statistično značilne različne učinke vključenih dejavnikov, ki pojasnjujejo, da je mogoče z različno kombinacijo (vključenih dejavnikov), spodbudami in omejevanjem uporabe različnih dejavnikov vzpostaviti učinkovit sistem javnega naročanja. Vzpostaviti ga je mogoče na podlagi normativnega okvira, da omogoča smotrno porabo javnih sredstev. V svoji raziskavi smo ugotovili, da razlika med postopki glede na učinke in posledično na smotrno porabo javnih financ obstaja. Ugotovili smo, da sta najučinkovitejša postopka odprti postopek in postopek naročila male vrednosti, v teh postopkih pa je prisotna tudi največja konkurenčnost. Na drugi strani pa so najmanj učinkoviti netransparentni oziroma omejujoči postopki (v smislu proste dostopnosti), na primer postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki ima tudi najnižje število ponudb. Med učinkovitostjo transparentnih in netransparentnih postopkov obstaja znatna razlika. V raziskavi smo preverjali tudi statistično pomembne razlike med tremi tehnikami oziroma instrumenti, ki se uporabljajo v javnem naročanju, torej med elektronsko obratno dražbo, skupnim javnim naročanjem in okvirnim sporazumom ter kombinacijo med njimi. Ugotovili smo, zopet s preverjanjem statistično pomembnih razlik med njimi pri razliki ocenjene in pogodbene vrednosti, da je najučinkovitejši instrument, ki uporablja mehanizem skupnega javnega naročanja, bodisi samostojno naročilo ali v kombinaciji z elektronsko dražbo (in tudi okvirnim sporazumom). Na drugi strani pa je najmanj učinkovit instrument okvirnega sporazuma. Na koncu naloge podamo predloge za izboljšanje regulatornega okvira sistema javnega naročanja.
Ključne besede: javno naročanje, smotrna poraba javnih sredstev, učinkovit sistem javnega naročanja, teorija dražb, Evropska unija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (5,07 MB)

Opis: Evropska unija opredeljuje dostop do stanovanja kot temeljno človekovo pravico. Kljub temu pa je dejanski dostop do primernih stanovanj po vsej Evropi pogosto omejen. Inflacijski pritiski v preteklih letih so to problematiko še poglobili, saj so se cene nepremičnin in najemnin občutno zvišale. V tem magistrskem delu smo pregledali zgodovinski razvoj socialnih stanovanj v Evropi ter analizirali različne operativne modele, finančne modele in nacionalne strategije na področju socialnih stanovanj v Nizozemski, Irski, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Primerjali smo tudi izbrane kazalnike ter dodatno opredelili razlike, prednosti in slabosti med ureditvami posameznih področij socialnih stanovanj v izbranih državah in Sloveniji. Ugotovili smo, da se urejenost področja socialnih stanovanj med izbranimi državami in Slovenijo bistveno razlikuje. Razlike je mogoče opaziti v vseh obravnavanih vidikih, kot so operativni in finančni modeli, zgodovinski razvoj, nacionalne strategije ter kazalniki.
Ključne besede: Evropska unija, socialna stanovanja, stanovanjska politika.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,38 MB)

Opis: Migracije postajajo vse pomembnejše in vplivajo na številna področja, predvsem na trg dela. V večini razvitih gospodarstev prihaja do staranja prebivalstva in do težav pomanjkanja delovne sile. Medtem ko obstajajo tudi drugi blažilni faktorji za ohranjanje delovne sile in produktivnosti v razvitih državah, kot so na primer ohranjanje starejših na delovnih mestih dalj časa, so pomembne tudi migracije. So pa migracije kompleksnejše, kot se zdi na prvi pogled, saj določeni tipi migracij, izobrazbene ravni, države porekla in starost močno vplivajo na to, kakšne in kolikšne bodo koristi za državo gostiteljico od priseljene delovne sile. Da bi države ustvarile čim več gospodarskih koristi od migracijskih tokov, morajo voditi prožne migracijske in integracijske politike, se truditi, da priseljencem zagotovijo čim lažjo družbeno integracijo in dostop do trga dela. V diplomskem delu izpostavljamo poglavitne ugotovitve o migracijah v izbranih evropskih državah, in sicer: v analiziranem obdobju se je v večino opazovanih držav EU priselilo več ljudi iz tretjih držav kot iz drugih članic EU, da bodo migracije zaradi demografskih dejavnikov še pomembnejše v prihodnosti in da se priseljena delovna sila v opazovanih državah EU zaenkrat pogosteje zaposluje v nižje kvalificiranih poklicih, se pa ta trend v zadnjih letih nekoliko spreminja.
Ključne besede: migracije, trg dela, država izvora, država gostiteljica, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: V času porasta računalništva, procesiranja, podatkov in telekomunikacije osrednjo vlogo prevzema umetna inteligenca (UI), ki je prepoznana kot ključna tehnologija v okviru Slovenske strategije pametne specializacije. Uporaba UI v slovenskih podjetjih je glede na proučevane kazalce uporabe UI nadpovprečna, pri čemer Slovenija izstopa predvsem pri uporabi UI za IKT varnost in pri uporabi UI za prepoznavanje stvari ali oseb na slikah ter za njihovo obdelavo, zaostaja pa pri uporabi UI za rudarjenje besedil. Proučili smo različne kazalnike uporabe UI v slovenskih podjetjih in jih primerjali s povprečjem Evropske unije in najuspešnejšimi državami pri posameznih kazalcih. Slovenska podjetja izkazujejo nadpovprečno stopnjo digitalne intenzivnosti, uporaba UI pa je nadpovprečna na vseh proučevanih ravneh digitalizacije. Kljub temu se Slovenija sooča z izzivi, kot so beg možganov, premajhno financiranje temeljnih raziskav in potreba po regulaciji UI, zato je za nadaljnji razvoj ključnega pomena vlaganje v raziskave, izobraževanje in sodelovanje med deležniki.
Ključne besede: digitalna intenzivnost, Evropska unija, podjetje, Slovenija, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,48 MB)

Opis: Diplomsko delo analizira vire financiranja sektorja država v državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo je osredotočeno na vire financiranja in na bolj podrobno strukturo davkov med državami članicami Evropske unije. Poleg tega delo analizira povezavo med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo. Analizira tudi stopnjo davčne vrzeli in njeno povezavo z davčnimi prihodki. V teoretičnem delu diplomskega dela so analizirani in primerjani proračun sektorja države, državni proračun in proračuni občin, opisane so različne vrste prihodkov, odhodkov in davkov ter predstavljene davčne stopnje najpogostejših davkov v državah članicah. Opredeljen je tudi sektor država, skupaj z njegovimi podsektorji. Empirična analiza je pokazala, da so davčni prihodki (glede na BDP) najvišji vir financiranja ravni sektorja država v vseh državah Evropske unije, pri čemer prevladujeta davek na dodano vrednost in dohodnina. V Belgiji, Danski, Irski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Avstriji, Finski, Luksemburgu in Švedski je višji delež prihodkov iz dohodnine, medtem ko v Bolgariji, Češki, Grčiji, Hrvaški, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški davek na dodano vrednost. Ugotovili smo, da se v preučevanem vzorcu držav povezava med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo razlikuje. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko razvitostjo močna pozitivna povezava na Nizozemskem, v Nemčiji in Latviji, medtem ko je ta povezava srednje negativna v Grčiji, Italiji, Sloveniji, Romuniji in na Švedskem. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo korelacija srednje močno pozitivna v Bolgariji, Sloveniji, Španiji in na Finskem, medtem ko je ta nizko negativna na Madžarskem in Irskem ter srednje negativna v Estoniji. Korelacija med deležem davčne vrzeli in deležem davčnih prihodkov se je izkazala za neznatno.
Ključne besede: prihodki, davki, Evropska unija, sektor država, proračun
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,90 MB)