| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 676
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zeleni energetski prehod in trgi kovin
Ana Ulbin, 2022, diplomsko delo

Opis: Če želimo minimizirati škodo iz podnebnih sprememb, je ključno, da dvig globalne temperature omejimo pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glavni krivec antropogenega segrevanja ozračja je energetski sektor, zaradi česar igra prehod k nizkoogljičnim virom pridobivanja energije osrednjo vlogo v zeleni tranziciji. Solarne in vetrne elektrarne, električna vozila, baterije in električna omrežja temeljijo na izrazito mineralno intenzivnih tehnologijah, kar pomeni, da bo uspešen zeleni energetski prehod zahteval ogromno povečanje povpraševanja po nekaterih kovinah, kot so baker, litij, nikelj in kobalt. Problematika pri tem je, da so trgi kovin nepopolni. Nahajališča rud so pogosto koncentrirana v slabo upravljanih državah, časi do vzpostavitve nove proizvodnje so dolgi, koncentracija proizvodnje pa je tako po državah kot po podjetjih velika tudi v fazah prečiščevanja kovin. Posledični morebitni deficiti na trgih kovin bi lahko zakasnili zeleni prehod, hkrati pa povzročili geopolitične pretrese. Države, ki ne bodo uspele zagotoviti dovoljšne oskrbe s kritičnimi minerali, dovoljšnega obsega domačih predelovalnih zmogljivosti in zadostne proizvodnje zelenih tehnologij, bi lahko postale nekonkurenčne. Tveganja za Evropsko unijo so velika. Res je, da bi uspešen zeleni energetski prehod lahko zmanjšal njeno izpostavljenost uvozu ruskih energentov, vendar je hkrati Evropska unija močno odvisna od uvoza kovin, ki so potrebne za zeleni prehod. Pri tem obstaja nevarnost, da bi se Evropska unija v prihodnosti pretirano izpostavila svoji strateški tekmici Kitajski, ki večinoma dominira v vseh fazah verig vrednosti zelenih tehnologij.
Ključne besede: zeleni energetski prehod, baker, nikelj, litij, kobalt, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2022; Ogledov: 29; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

2.
Trgovinski sporazum med EU in Kanado - ekonomski in pravni vidik
Iris Robič Klobasa, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bolj podrobno opisan trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado, ki ga s kratico poimenujemo CETA. Uvodoma je predstavljeno področje mednarodnega trgovanja, ki obsega poslovanje s trgovinskimi sporazumi med državami Evropske Unije in tretjimi državami. V delu smo obravnavali mednarodno trgovino in področja, ki so vključena v njeno poslovanje ter opredelili del mednarodne trgovine, ki se imenuje trgovinska politika. Ta uporablja različne mednarodne instrumente za bolj učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih. Predstavljene so značilnosti trgovinskih sporazumov, ki so eden najpomembnejših dejavnikov za mednarodno poslovanje. Pri tem smo se osredotočili na sporazum CETA, ki vključuje boljše poslovne priložnosti s postopnim zmanjševanjem ovir in enakopravnim, predvidljivim in pošteno konkurenčnim sodelovanjem. CETA je eden najmočnejših sporazumov, ki pokriva različna področja, kot so carine, poreklo blaga, uvoz in izvoz, investicije, itd. Skozi delo smo raziskali pozitivne in negativne vplive, ki nastanejo kot posledica sporazuma CETA na države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija. Ob koncu diplomskega dela smo raziskali, kako se obnese sporazum CETA v času pandemije Covid-19.
Ključne besede: trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, evropska unija, tretje države, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 43; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Uvedba evra na Hrvaškem
Margaret Zoka, 2022, diplomsko delo

Opis: Republika Hrvaška je leta 2013 postala 27. članica Evropske unije, kar pomeni, da je najmlajša članica. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška pridobila številne prednosti, kot so vstop na velik evropski trg, prostejši pretok blaga, delovne sile in kapitala, večja konkurenčnost kot pri državah nečlanicah ter financiranje projektov iz skladov EU, kar je povzročilo splošno izboljšanje gospodarstva. Vse države članice imajo možnost vstopa v evrsko območje, torej da sprejmejo evro kot svojo nacionalno valuto. Z vstopom v evrsko območje članice pridobijo še večje koristi, saj vstop v evrsko območje odpravlja valutno tveganje, znižuje transakcijske stroške pretvorbe valut ter prinaša dostop do vzajemnih skladov in večjo konkurenčnost gospodarstva. Hrvaška se je mehanizmu deviznih tečajev ali ERM II pridružila leta 2020 in je trenutno v tako imenovani »čakalnici«, kjer bo dve leti, kar je pogoj za prevzem evra. Glede na to, da v svetu trenutno prevladuje pandemija covida-19, so prizadeta vsa gospodarstva, kar pomeni, da je bil vstop Hrvaške v evrsko območje še toliko težji. Ne glede na vse izzive bo Hrvaška s 1. januarjem 2023 prevzela evro. Uvedba evra za Hrvaško pomeni nove prednosti, pa tudi nova tveganja. Glavni prednosti sta odprava valutnega tveganja in znižanje stroškov pretvorbe valut, zaradi česar bo hrvaško gospodarstvo privlačnejše za potencialne partnerje. Glavna tveganja uvedbe evra so izguba neodvisne denarne politike, enkratni stroški konverzije in tveganje dviga cen. Po primerjavi prednosti in slabosti uvedbe evra lahko sklepamo, da bo Hrvaška imela več koristi kot škode.
Ključne besede: Evropska unija, evrsko območje, mehanizem ERM II, Hrvaška in Evropska unija.
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 28; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
Vpliv staranja prebivalstva na zdravstvene izdatke in prihajajoči izzivi zdravstvenega sistema
Teja Kosi, 2022, diplomsko delo

Opis: Staranje prebivalstva predstavlja globalen pojav, ki je odraz zniževanja števila rojstev in izboljšanja zdravja ljudi ter dolgoživosti. Trend naraščanja števila in deleža starejšega prebivalstva je dandanes mogoče zaznati že v praktično vseh državah članicah EU. V prihodnje je pričakovati izrazito preoblikovanje evropske prebivalstvene piramide, za katero bo značilen prehod k vse starejši sestavi prebivalstva. V letu 2020 so prebivalci stari 80 let ali več predstavljali 5,9 % celotne populacije, leta 2070 pa bo po napovedih ta delež mnogo večji, in sicer kar 13,2 %. Zdravstveni sistemi v EU so se znašli pred velikim izzivom zagotavljanja dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti, saj vse večji delež starejšega prebivalstva ustvarja pritiske na javne odhodke, ki so povezani s staranjem. Poleg staranja prebivalstva dodatne izzive za zdravstveni sektor predstavljajo razvoj novih tehnologij in uporaba digitalnih orodij ter izbruh pandemije koronavirusa, ki je zdravstvene sisteme temeljito pretresel in jih postavil pred preizkušnjo, saj so bile razkrite mnoge pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic. Omenjene izzive in zdravstvene izdatke lahko države uspešno obvladujejo s sistematičnimi in učinkovitimi ukrepi politike, ki so osredotočeni zlasti na zdravje ljudi. V naslednjih letih je mogoče pričakovati nadaljnje povečevanje zdravstvenih izdatkov, pri čemer bo staranje še vedno predstavljalo pomemben dejavnik v diskusijah o rasti izdatkov za zdravstvo, ki bodo glede na napovedane trende v prihodnosti bolj usmerjeni v starejše prebivalstvo.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, Evropska unija, zdravstveni izdatki, zdravstveni izzivi, vzdržnost zdravstvenega sistema, ukrepi politike.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 58; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Boj Evropske unije proti organizirani kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Benjamin Čehič Limoni, 2022, diplomsko delo

Opis: Organizirane kriminalne skupine izvajajo kazniva dejanja, z namenom pridobiti si predvsem moč ali dobiček. Na območju Evropske Unije se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, katere so odvisne od povpraševanja družbe, v kateri se organizirana kriminalna skupina nahaja. Najpogostejše oblike dejanj, s katerimi se te skupine na območju EU ukvarjajo, so trgovina z drogami, tihotapljenje ljudi, trgovina s strelnim orožjem, finančne ali druge vrste goljufij, kibernetska kriminaliteta ter ekološka kriminaliteta. Ker omenjena dejanja povzročajo škodo državnemu sistemu, se države med seboj povezujejo in ustvarjajo razne instrumente za boj proti organizirani kriminaliteti. Ker je za boj proti organizirani kriminaliteti najpomembnejša transparentnost in mednarodno sodelovanje, velik korak za boj proti organizirani kriminaliteta predstavlja združitev držav v EU. Glavni instrument EU za boj proti organizirani kriminaliteti predstavlja varnostna pobuda EMPACT, v okviru katerega se med seboj povezujejo razne organizacije za boj proti organizirani kriminaliteti, kot so Europol, Frontex, Eurojust, CEPOL, itd. Rezultati kažejo, da se Evropska unija sicer dobro bori proti OK, vendar pa se bodo morali z razvojem organizirane kriminalitete močno razviti tudi načini preiskovanja le-te, če hočemo, da rezultati ostanejo na tem nivoju. Ugotovili smo, da organizirana kriminaliteta predstavlja zelo velik problem predvsem zaradi dejstva, da je zelo močno povezana s korupcijo oseb na visokih položajih, pri čemer korupcija teh oseb direktno omogoča obstoj organizirane kriminalitete.
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, Evropska unija, Europol, Eurojust, Frontex, CEPOL, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

6.
Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EU
Anja Sekirnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Pokojnine predstavljajo glavni vir dohodka v Sloveniji ter so dostopne večini prebivalcev, pravica do pokojnine je določena v ustavi. V Sloveniji je leta 2020 pokojnino prejemalo 96,4 % prebivalcev, starejših od 65 let in 99,1 % starejših od 75 let (SURS, 2021). Pomembna značilnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, ki pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti (Bubnov Škoberne in Strban, 2010: 213). Za Slovenijo je pomembno, da bi zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema čim prej začeli izvajati celovitejšo pokojninsko reformo. Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo dolgoročno nevzdržnost veljavnih politik, tako povečanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstoječa družbena razmerja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispevata razmeroma pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje. Slovenija je tudi med redkimi državami EU, v katerih zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj (UMAR, avgust 2021). Pokojninski sistemi v EU in tudi v svetu se vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom. V večini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povečali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oziroma njihovo prilagoditev pričakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravičenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (iz sheme z določenimi pravicami na sheme z določenimi prispevki) in povečan poudarek na individualizaciji pokojnin oziroma dodatnem varčevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48) ter povečanju odgovornosti posameznikov za finančno varnost v starosti, za kar pa bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (UMAR, avgust 2021).
Ključne besede: pokojninski sistem, Evropska unija, Slovenija, vzdržnost pokojninskih sistemov, primerjava
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 168; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (921,80 KB)

7.
Uvajanje krožnega gospodarstva na področju ravnanja z embalažo – primerjava Slovenije in EU
Armin Odobašić, 2022, magistrsko delo

Opis: Embalaža je v današnjem času zelo pomembna pri pripravi končnega izdelka za prodajo. Z zmanjšanjem količine embalaže se posledično zmanjša tudi količina odpadne embalaže. Ponovno uporabo lahko dosežemo z uvajanjem vračljive embalaže, vendar je to povezano z določenimi ekonomskimi, logističnimi in tudi okolijskimi problemi. Čim višjo stopnjo recikliranja embalaže lahko dosežemo z uvajanjem krožnega gospodarstva, vendar pa so na tem področju precejšnje razlike glede na snovno sestavo embalaže. V magistrskem delu smo raziskali stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji in na območju EU ter reference in stopnjo ozaveščenosti uporabnikov. V splošnem delu smo opravili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature z obravnavanega področja. Vključili smo pregled posameznih vrst embalaže glede na snovno sestavo, predpise, trende in okvirne cilje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo med državljani Slovenije in Nemčije. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in analize.
Ključne besede: odpadna embalaža, krožno gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija, Nemčija
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

8.
Evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) : magistrsko delo
Luka Repolusk, 2022, magistrsko delo

Opis: V začetku leta 2020 je svet prizadela koronavirusna bolezen, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala COVID-19, kasneje pa v zvezi z njo razglasila pandemijo. Države članice so uvedle izredne ukrepe, da bi omejile izbruh COVID-19 in njene posledice. Potrebna je bila hitra prilagoditev ljudi, organizacij, zdravstva, politik in gospodarstva. Tudi Evropska unija je hitro reagirala in pripravila Uredbo evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, v katerem je še posebej poudarila pomembnost ohranitve delovnih mest, ter tako tudi pripravila mehanizem SURE, instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah. Njegov cilj je zagotoviti finančno pomoč državam članicam v višini 100 milijard evrov. Pravna podlaga za sprejetje takšnega mehanizma je člen 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki omogoča Svetu, da državi članici zaradi izjemnih okoliščin odobri finančno pomoč Evropske unije ob izpolnjevanju predpogojev. Da je lahko država članica deležna finančne pomoči Unije, mora biti v težavah ali ji morajo groziti hude težave zaradi naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin ter nima nikakršnega nadzora nad temi okoliščinami. Pomembno načelo evropskega prava za sprejetje takšnega mehanizma je načelo solidarnosti, Pogodba o delovanju Evropske unije tudi določa solidarnostno klavzulo. Evropska unija ima za učinkovito delovanje vzpostavljen institucionalni okvir, preko katerega uveljavlja svoje vrednote in uresničuje svoje cilje. Za sprejetje mehanizma SURE in kasneje v njegovo izvajanje so bile vključene številne institucije, predvsem pa Komisija in Svet. Mehanizem SURE ima dopolnilno naravo, kar pomeni, da dopolnjuje nacionalne ukrepe, ki so jih sprejele države članice. Ukrepi so bili nujno potrebni, saj ima lahko dolgotrajna brezposelnost resne posledice za rast in javne finance. Instrument SURE je podprl ukrepe skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe, ki so jih države članice sprejele, da bi zaščitile delovna mesta in s tem zaposlene in samozaposlene pred tveganjem za brezposelnost in izgubo dohodka. Komisija je 2. aprila 2020 predlagala uredbo za sprejete tega instrumenta, ki jo je Svet sprejel 19. maja 2020. Prvo izplačilo je bilo izvedeno 27. oktobra istega leta, kar je le pet tednov po tem, ko so bila finančna sredstva na voljo. Okoli 31 milijonov ljudi in 2.5 milijona podjetij je bilo podprtih s sredstvi mehanizma SURE v 19 državah članicah. Zanimivo dejstvo je tudi, da naj bi bilo več kot polovica javnih izdatkov, ki so bili podprti iz SURE, porabljenih za programe skrajšanega delovnega časa. Slovenija je Unijo za finančno pomoč zaprosila 7. avgusta 2020, v vlogi za finančno pomoč je navedla ukrepe skrajšanega delovnega časa, čakanja na delo, temeljnega dohodka, oprostitve prispevkov za samozaposlene in druge ukrepe, ki ohranjajo delovna mesta. Svet je 25. septembra 2020 sprejel izvedbeni sklep, s katerim so Sloveniji odobrili posojilo v višini največ 1 113 670 000 EUR. Slovenija je znesek prejela v dveh nakazilih, 17. novembra je prejela 200 milijonov evrov in 2. februarja 2021 še preostalih 913 milijonov evrov.
Ključne besede: Evropska unija, Svet Evropske unije, Mehanizem za okrevanje in blažitev posledic COVID-19, Mehanizem SURE, načelo solidarnosti, člen 122 PDEU
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 176; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Trošarinski in carinski vidiki trgovanja med Združenim kraljestvom in Slovenijo po Brexitu
Barbara Kukovič, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih je bilo precej govora o Brexitu. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU je prišlo do mnogih sprememb, ki imajo pozitivne in negativne posledice na gospodarstvo in trgovanje v EU. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ter predstavili področje carin in trošarin v EU. Povzeli smo postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU ter na kratko predstavili vsebino Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Dogovor o prihodnjih medsebojnih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. V raziskavi diplomskega dela smo se omejili le na področje carin in trošarin. V empiričnem delu smo se osredotočili na carinski in trošarinski vidik trgovanja med prehodnim obdobjem in koncem prehodnega obdobje med Združenim Kraljestvom in Evropsko unijo. Raziskali smo tudi nastale spremembe na področju računovodenja ter trgovanja.
Ključne besede: carine, trošarine, Brexit, carinski postopki, Evropska unija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 310; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

10.
Analiza vpliva zadolževanja na gospodarsko rast držav evropske unije
Nejc Fir, 2022, magistrsko delo

Opis: V razvitih gospodarstvih je bilo v času njihovega razvoja mogoče zaznati številna daljša obdobja zadolževanja in razdolževanja, saj se je dolg integriral na različnih agregatnih ravneh gospodarstva. Instrument dolga lahko tako zasebnim kot tudi javnim ekonomskim subjektom omogoča lajšanje njihove osnovne aktivnosti in zasledovanje ciljev, kar predstavlja pozitiven vidik dolga. Kljub temu si ob prekomernem in pospešenem zadolževanju lahko upravičeno zastavimo vprašanje, ali bo imela takšna dinamika povečevanja dolga negativen vpliv na poslovanje podjetij, vzdržnost javnih financ in aktivnosti gospodinjstev ter ali bo na agregatni ravni zniževala stopnja gospodarske rasti. Omenjeno vprašanje postane aktualnejše v času gospodarskega krčenja, kot sta na primer velika recesija in koronavirusna pandemija, in večje nevarnosti bankrotov, zato je pozornost smiselno posvetiti ravno problematiki zadolževanja. Teorije gospodarske rasti sicer opredelijo različne temeljne dejavnike rasti, vendar med njimi ni mogoče zaslediti neposredne vloge zadolževanja. Ekonomska teorija pojasnjuje temeljno povezavo med prekomernim dolgom in gospodarsko rastjo z neustrezno alokacijo finančnih sredstev, kar negativno vpliva na akumulacijo kapitala, slednja pa ima pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju države. Dosedanje raziskave vpliva zadolževanja na gospodarsko rast potrjujejo možnost negativne povezave med spremenljivkama, kar poudarja pomembno vlogo dolga med dejavniki gospodarske rasti. Pri določitvi morebitnega praga vpliva zadolževanja na gospodarsko rast ni splošnega konsenza, saj so ugotovitve številnih empiričnih študij heterogene. V empiričnem sklopu magistrskega dela smo s pomočjo ekonometričnega modela na vzorcu izbranih držav Evropske unije med leti 1996 in 2016 analizirali vpliv zadolževanja na srednjeročno gospodarsko rast. Ugotovili smo, da obstaja med vladnim dolgom in bodočo stopnjo gospodarske rasti konkavna oblika povezave z maksimumom pri 104,8 % BDP, nasprotno pa med odlogom podjetniškega dolga in bodočo stopnjo gospodarske rasti obstaja konveksna oblika povezave z minimumom pri 138,3 % BDP. Prav tako smo ugotovili, da konveksna oblika povezave z minimumom pri 145,1 % BDP obstaja tudi med odlogom dolga gospodinjstev in srednjeročno gospodarsko rastjo. Izračunani pragovi predstavljajo pomembno sporočilo vsem nosilcem ekonomske politike v Evropski uniji, saj ima zadolževanje vlad, gospodinjstev in podjetij pomembno vlogo pri bodoči gospodarski rasti držav.
Ključne besede: teorija rasti, ekonomska politika, zadolženost, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici