1. Analiza kitajskih prevzemov v Evropski unijiSimon Popič, 2021, master's thesis Abstract: Danes ambiciozna Kitajska je bila pred uvedbo gospodarskih reform, strateško zastavljenih strategij in politik za doseganje želene gospodarske rasti, med katere spadajo aktivne spodbude države k združitvam in prevzemom, ter vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (v nadaljevanju STO) velika neznanka na mednarodnem trgu. Zaradi njene drugačnosti in načina poslovanja so druge države pred njo čutile strah. Nekatere ga čutijo še danes, le da se je ta zaradi močne notranje in zunanjepolitične, geografske in gospodarske prisotnosti države v globalnem svetu nekoliko spremenil. Zaradi prisotnosti v najrazličnejših svetovno strateško pomembnih panogah Kitajska za mnoge pomeni priložnost in hkrati nevarnost, in sicer predvsem zaradi lastnih geografskih, političnih in ekonomskih ciljev, ki jih namerava doseči s premišljenim načrtovanjem in skrbnim uresničevanjem zastavljenih gospodarskih in političnih politik ter strategij. Trenutno je na prehodu iz proizvodno usmerjene, delovno intenzivne in nizkocenovne države proti gospodarski velesili, kar bo dosegla z uporabo aktivnih neposrednih tujih investicij (v nadaljevanju NTI). Pri tem imajo še posebno pomembno vlogo prevzemi podjetij iz strateško pomembnih panog in kritičnih infrastrukturnih objektov. Pomembna je tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU), ki s svojim investicijskim okoljem, z razvito infrastrukturo, s tehnološko naprednim in z enotnim trgom z visoko kupno močjo ter z mnogimi globalno uveljavljenimi blagovnimi znamkami na trgu predstavlja enega ključnih ciljnih trgov za kitajske naložbe.
Keywords: Evropska unija, Kitajska, prevzem, pojdi globalno, nova svilna cesta, kitajski petletni načrt, narejeno na Kitajskem, Kitajska 2049
Published: 21.10.2021; Views: 38; Downloads: 1
 Full text (2,15 MB) |
2. Trgovinska menjava in tuje neposredne investicije med evropsko unijo in združenimi državami amerikeBrina Slana, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bomo obravnavali ekonomske odnose med Evropsko unijo in Združenimi državami Ameriki. Osredotočili se bomo predvsem na mednarodno trgovino in tuje neposredne naložbe med njima.
V uvodnih poglavjih bomo namenili pozornost podrobnejšemu opisu mednarodne trgovine in tujih neposrednih investicij. Kakšno vlogo imajo na svetovno ekonomijo v svetu in kako so se tokovi le teh skozi leta spreminjali. Osredotočili se bomo tudi na osnovne gospodarske dejavnike Evropske unije, uvoza in izvoza storitev in blaga ter tujih neposrednih naložb, ki jih Evropska unija uvaža, izvaža in vlaga v države po svetu. Prav tako bomo podrobneje opisali gospodarske dejavnike Združenih držav Ameriki in njihovo mednarodno trgovanje z različnimi državami sveta.
V petem poglavju bomo namenili pozornost trgovinskemu sodelovanju med Evropska unija in Združene države Amerike. Poglavje bomo razčlenili na dva dela. V prvem delu bomo raziskali strukturo trgovinskega sodelovanja po vrsti blaga, v drugem delu pa bomo raziskali strukturo mednarodne trgovine glede na vrsto storitev.
Šesto poglavje se bo osredotočalo na medsebojno sodelovanje Evropske unije in Združenih držav Amerike na področju tujih neposrednih investicij. Tudi to poglavje bomo razdelili na dva dela in sicer na raziskavo izhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih EU vlagajo v ZDA in na vhodnih tujih neposrednih investicij, ki jih ZDA vlagajo v EU.
Zadnje sedmo poglavje je namenjeno raziskavi o vrstah priložnosti in nevarnosti, ki se obetajo Združenim državam Amerike in Evropski uniji, v kolikor bosta le ti dolgoročno še sodelovali v medsebojni mednarodni trgovini in na področju tujih neposrednih investicij.
Keywords: Evropska unija, Združene države Amerike, tuje neposredne investicije, trgovinska menjava
Published: 08.09.2021; Views: 118; Downloads: 46
Full text (1,22 MB) |
3. Ukrepi izbranega farmacevtskega podjetja na področju ponarejanja zdravilAlma Škrgić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Obstoj ponarejenih medicinskih izdelkov je globalni problem, ki predstavlja nesprejemljivo tveganje za javno zdravje. Škodi pacientom in spodkopava zaupanje v farmacevtsko industrijo, zdravstvene delavce in zdravstveni sistem. Evropska unija je s svojo zakonodajo v zadnjem desetletju naredila velik korak v boju proti ponarejenim zdravilom. Slovenija je zaradi implementacije evropskih predpisov v svoj pravni red leta 2014 izdala nov Zakon o zdravilih. Svet Evrope verjame, da je za uspešen boj proti distribuciji ponarejenih zdravil ključno mednarodno sodelovanje, zato leta 2011 sprejme konvencijo Medicrime. Tako dobimo tudi prvo in edino mednarodno pogodbo, ki inkriminira dejanja na tem področju. V misiji preprečevanja ponarejanja zdravil imajo nezanemarljivo vlogo tudi ostale mednarodne institucije, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Evropska agencija za zdravila, ter nacionalne institucije, Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, Zavod za preverjanje avtentičnosti zdravil in mnoge druge vladne in nevladne organizacije. V diplomskem delu so predstavljene omenjene institucije in njihova vloga v boju proti ponarejenim zdravilom. Predstavljena je tudi strategija izbranega farmacevtskega podjetja na tem področju in njihovi preventivni ukrepi, načini odkrivanja morebitnih ponarejenih zdravil in ukrepi v primeru odkritega ponaredka.
Keywords: diplomske naloge, ponarejena zdravila, zakonodaja, preprečevanje, Evropska unija, javno zdravje
Published: 25.05.2021; Views: 187; Downloads: 55
Full text (1,15 MB) |
4. Analiza izbranih govorov in njihovih simultanih tolmačenj v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije leta 2008Nik Veličkovič, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bralca seznaniti s tolmačenjem, vrstami tolmačenja,
kakovostjo tolmačenja, stresom, kognitivnim stresom po Lazarusu (1966) in Hartmanu (2011), s stresorji, posledicami stresa, stresom pri tolmačenju na podlagi raziskav Cooperja (1982), Moser-Mercer (1998) in AIIC (2002). V empiričnem delu želimo bralcu na podlagi analize sedmih govorov in njihovih tolmačenj predstaviti ujemanja in razhajanja ter težave, s katerimi so se soočali tolmači med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije, ki je potekalo leta 2008.
Keywords: tolmačenje, stres, predsedovanje Slovenije, Evropska Unija
Published: 06.05.2021; Views: 104; Downloads: 22
Full text (2,95 MB) |
5. Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unijeBenjamin Topolko, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi.
V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat.
V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov.
V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij.
V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Keywords: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Published: 15.04.2021; Views: 246; Downloads: 65
Full text (5,34 MB) |
6. Demografska gibanja in vzdržna pokojninska reformaAnton Rogina, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavljamo demografska gibanja v Evropski uniji in Sloveniji ter analiziramo njihov vpliv pri sprejemanju pokojninskih reform v Sloveniji, katerih glavni namen je ohranjanje vzdržnosti pokojninskega sistema. Demografska gibanja se odražajo predvsem v podaljševanju pričakovanega trajanja življenja, kar neizogibno vodi do staranja prebivalstva. Ravno na omenjeno problematiko se osredotočamo v prvem sklopu magistrskega dela. V drugem sklopu pa se nato osredotočamo na predstavitev in opis pokojninskih sistemov na splošno ter ob tem še nekoliko podrobneje analiziramo pokojninski sistem in sprejete pokojninske reforme ter njihovo vzdržnost v Sloveniji. Ugotavljamo, da je za slovenski pokojninski sistem značilno, da temelji na medgeneracijski solidarnosti in da ga sestavljajo trije pokojninski stebri. Prvi pokojninski steber predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi steber dodatno pokojninsko zavarovanje in tretji steber razne oblike varčevanj za starost. Staranje prebivalstva povečuje javnofinančne izdatke, kar v ospredje postavlja izziv (dolgoročne) vzdržnosti pokojninskega sistema oziroma vzdržnosti samih pokojninskih reform. Tega so se odgovorni pri nas dobro zavedali in kmalu po osamosvojitvi so sprejeli prvo pokojninsko reformo ZPIZ (1992). Od takrat je prišlo do sprejetja še dveh pokojninskih reform, in sicer ZPIZ-1 (1999) ter ZPIZ-2 (2012). Podatki sicer kažejo, da je proces staranja prebivalstva v Sloveniji v zadnjih letih še posebej akuten, tako da bodo potrebne ponovne spremembe v okviru pokojninskega sistema v obliki nove pokojninske reforme, saj zadnja pokojninska reforma, sprejeta leta 2012, kmalu več ne bo učinkovala.
Keywords: demografska gibanja, staranje prebivalstva, Evropska unija, Slovenija, pokojninski sistem, pokojninska reforma.
Published: 13.04.2021; Views: 172; Downloads: 28
Full text (1,13 MB) |
7. Projekt izgradnje platforme za povezovanje organizatorjev in potencialnih udeležencev dogodkov erasmus+ projektovPetar Rizov, 2020, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih letih je program Erasmus+ postal eden od ključnih dejavnikov v procesu socio-kulturnega ozaveščanja evropskih državljanov in zmanjševanja diskriminacije med različnimi kulturami in narodi. Evropska unija vlaga veliko finančnih sredstev in znanja v razvoj programa. Na podlagi osebnih izkušenj in izvedenih raziskav smo ugotovili, da ne obstaja ustrezna rešitev oziroma neke vrste platforma, preko katere bi se lahko hitro in uspešno povezovali različni udeleženci programa Erasmus+, zato smo se v diplomski nalogi odločili, da bomo naredili celovit načrt ustvarjanja spletne aplikacije z namenom povezovanja vseh udeležencev tega programa. Naredili smo podrobno analizo trga in udeležencev programa, določili cilje ustvarjanja spletne aplikacije in naredili podroben načrt za izvedbo projekta. Na podlagi statistike in načrta Evropske unije za širitev programa Erasmus+ smo ugotovili, da obstaja ogromna priložnost za nadaljnjo širitev in napredovanje storitev, ki jih bo naša spletna aplikacija ponujala. Na osnovi analize stroškov razvoja ustrezne rešitve in njenih potencialnih ekonomskih učinkov lahko upravičeno sklepamo, da je ustvarjanje spletne aplikacije tega namena ekonomsko upravičeno.
Keywords: projekt, projektni management, Erasmus+, Evropska unija, mladinske izmenjave, spletna aplikacija
Published: 24.03.2021; Views: 128; Downloads: 22
Full text (676,53 KB) |
8. PREVAJANJE KRATIC POVEZANIH Z DEJAVNOSTJO EVROPSKE UNIJEVera Svetec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Kratice so postale del našega vsakdana, pojavljajo se v različnih kontekstih, srečamo jih tako v visoko specializiranih, tehničnih in strokovnih besedilih kot v popolnoma neuradnih oblikah komuniciranja. Posebej plodno področje za nastanek vedno novih kratic so institucije Evropske unije, številne agencije in programi, ki se izvajajo in so bolj poznani po svojih kraticah kot po celotnem imenu. V diplomskem delu je poleg lastnosti kratic, njihove zgodovinske in sodobne rabe opisana tudi organizacija prevajanja v Evropski uniji, opisani so različni teoretični pristopi pri teoriji prevajanja ter sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija in njen vpliv na samo prevajanje in poklic prevajalca. V empiričnem delu diplomske naloge smo na manjšem vzorcu kratic in tudi s pomočjo spletnih jezikovnih korpusov ter terminoloških baz ugotavljali, kaj se dogaja s kraticami ob prenosu iz enega v drug jezik. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna, originalna različica z ali brez razlage, ali se kratica prevaja ali pa je uporabljena kakšna druga rešitev.
Keywords: kratice, teorija prevajanja, informacijsko-komunikacijska tehnologija, prevajalski pripomočki, strojno prevajanje, računalniško podprto prevajanje, jezikovni korpusi, Evropska unija, Generalni direktorat za prevajanje, Prevajalski center za organe Evropske unije
Published: 01.02.2021; Views: 230; Downloads: 17
Full text (1,94 MB) |
9. |
10. Staranje prebivalstva in izdatki za dolgotrajno oskrboDolores Branka Farazin, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem projektu se osredotočamo na staranje prebivalstva in njegov vpliv na izdatke za dolgotrajno oskrbo ter na vzdržnost javnih financ v Evropski uniji in Sloveniji. Problem staranja prebivalstva je prisoten praktično v vseh državah članicah Evropske unije in je posledica zniževanja stopenj rodnosti ter podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. S tem se povečuje tudi verjetnost, da ljudje v starosti postanejo odvisni od pomoči drugih oseb oziroma potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ki jo na splošno predstavimo v prvem poglavju. Nadaljujemo z analizo vpliva staranja prebivalstva na izdatke za dolgotrajno oskrbo, ki se dotika področja vzdržnosti javnih financ. Podatki namreč kažejo na rast staranja prebivalstva tako v Evropski uniji kot v Sloveniji, kar vodi v povečevanje izdatkov za dolgotrajno oskrbo in s tem povzroča pritisk na javne finance, hkrati pa povečuje potrebe po spremembah na področju dolgotrajne oskrbe v posameznih državah. V diplomskem projektu predstavimo tudi urejenost področja dolgotrajne oskrbe v izbranih evropskih državah – v Avstriji, Franciji, Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Rešitve, ki so jih te države vpeljale v svoje sisteme, so lahko Sloveniji dobra iztočnica pri pripravi nujno potrebnega Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Keywords: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, vzdržnost javnih financ, Evropska unija, Slovenija, preventiva.
Published: 24.11.2020; Views: 302; Downloads: 84
Full text (702,09 KB) |
