1. ANALIZA UREJENOSTI PODROČJA SOCIALNIH STANOVANJ V IZBRANIH DRŽAVAH IN SLOVENIJIMatej Tamše, 2025, master's thesis Abstract: Evropska unija opredeljuje dostop do stanovanja kot temeljno človekovo pravico. Kljub temu pa je dejanski dostop do primernih stanovanj po vsej Evropi pogosto omejen. Inflacijski pritiski v preteklih letih so to problematiko še poglobili, saj so se cene nepremičnin in najemnin občutno zvišale. V tem magistrskem delu smo pregledali zgodovinski razvoj socialnih stanovanj v Evropi ter analizirali različne operativne modele, finančne modele in nacionalne strategije na področju socialnih stanovanj v Nizozemski, Irski, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji. Primerjali smo tudi izbrane kazalnike ter dodatno opredelili razlike, prednosti in slabosti med ureditvami posameznih področij socialnih stanovanj v izbranih državah in Sloveniji. Ugotovili smo, da se urejenost področja socialnih stanovanj med izbranimi državami in Slovenijo bistveno razlikuje. Razlike je mogoče opaziti v vseh obravnavanih vidikih, kot so operativni in finančni modeli, zgodovinski razvoj, nacionalne strategije ter kazalniki.
Keywords: Evropska unija, socialna stanovanja, stanovanjska politika.
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
 Full text (2,38 MB) |
2. Odzivnost surovinskih trgov na inflacijska gibanjaLan Erjavec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Inflacija je ena ključnih makroekonomskih spremenljivk, saj hkrati deluje kot indikator in dejavnik gospodarske (ne)stabilnosti, kupne moči prebivalstva ter gibanj na finančnih in realnih trgih. Med pomembnimi kanali njenega vpliva so tudi surovinski trgi, ki pogosto delujejo kot prenašalci inflacijskih pritiskov ali kot indikator prihodnjih inflacijskih gibanj. Namen pričujočega diplomskega dela je analizirati povezanost inflacijske dinamike z gibanjem cen na izbranih surovinskih trgih ter oceniti, v kolikšni meri inflacija vpliva na gibanje cen surovin. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne razlage inflacije, in sicer stroškovna, povpraševalna in inercijska inflacija ter nekatere druge alternativne razlage njenega nastanka. Sledi pregled inflacijske dinamike v Združenih državah Amerike v obdobju 1975¬¬¬¬¬¬¬¬¬–2024 in v Evropski uniji v obdobju 1996¬¬¬¬¬¬¬¬¬–2024, pri čemer se je izkazalo, da je bila povprečna letna stopnja inflacije v obdobju 1996¬¬¬¬¬¬¬¬¬–2024 v Združenih državah Amerike višja kot v Evropski uniji. Nadalje so predstavljeni izsledki relevantne empirične literature, ki obravnava dvosmeren vpliv med cenami surovin in inflacijskimi gibanji. Empirični del diplomskega dela se osredotoča na ekonometrično ocenjevanje učinka inflacijske dinamike na cene izbranih primarnih surovin. Rezultati potrjujejo, da inflacija tako v Združenih državah Amerike kot v Evropski uniji pozitivno in statistično značilno vpliva na cene na surovinskih trgih. Ob tem se ugotavlja, da porast splošne ravni cen v Evropski uniji sproži večji cenovni skok na surovinskih trgih kot v primeru porasta splošne ravni cen v Združenih državah Amerike.
Keywords: inflacijska gibanja, surovinski trgi, Združene države Amerike, Evropska unija.
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (2,74 MB) |
3. Migracije in trg dela: primerjava izbranih evropskih državLarisa Vauhnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Migracije postajajo vse pomembnejše in vplivajo na številna področja, predvsem na trg dela. V večini razvitih gospodarstev prihaja do staranja prebivalstva in do težav pomanjkanja delovne sile. Medtem ko obstajajo tudi drugi blažilni faktorji za ohranjanje delovne sile in produktivnosti v razvitih državah, kot so na primer ohranjanje starejših na delovnih mestih dalj časa, so pomembne tudi migracije. So pa migracije kompleksnejše, kot se zdi na prvi pogled, saj določeni tipi migracij, izobrazbene ravni, države porekla in starost močno vplivajo na to, kakšne in kolikšne bodo koristi za državo gostiteljico od priseljene delovne sile. Da bi države ustvarile čim več gospodarskih koristi od migracijskih tokov, morajo voditi prožne migracijske in integracijske politike, se truditi, da priseljencem zagotovijo čim lažjo družbeno integracijo in dostop do trga dela. V diplomskem delu izpostavljamo poglavitne ugotovitve o migracijah v izbranih evropskih državah, in sicer: v analiziranem obdobju se je v večino opazovanih držav EU priselilo več ljudi iz tretjih držav kot iz drugih članic EU, da bodo migracije zaradi demografskih dejavnikov še pomembnejše v prihodnosti in da se priseljena delovna sila v opazovanih državah EU zaenkrat pogosteje zaposluje v nižje kvalificiranih poklicih, se pa ta trend v zadnjih letih nekoliko spreminja.
Keywords: migracije, trg dela, država izvora, država gostiteljica, Evropska unija
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,20 MB) |
4. Ekonomske značilnosti stanovanj in primerjava stanovanjskega trga Slovenije in izbranih članic Evropske unijeTamara Kovač, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava stanovanjski trg kot pomemben del gospodarstva in vsakdanjega življenja prebivalcev. Osredotoča se na ekonomske značilnosti stanovanj, kot so redkost, neelastičnost ponudbe in visoka vrednost, ter analizira ključne dejavnike, ki vplivajo na gibanje cen stanovanj. V ospredje je postavljena primerjalna analiza stanovanjskega trga Slovenije z izbranimi članicami Evropske unije (Nemčijo, Avstrijo in Nizozemsko). Namen raziskave je prepoznati podobnosti in razlike med izbranimi državami ter ugotoviti, kako učinkovito posamezne države uravnavajo svoj stanovanjski trg. Raziskava temelji na analizi statističnih podatkov, uradnih poročil, znanstvenih člankov in sekundarnih virov, s poudarkom na kazalnikih, kot so lastniška struktura, gibanje cen, stroški najema in dostopnost stanovanj.
V teoretičnem delu naloga pojasni vlogo stanovanjskega trga v ekonomiji, obravnava značilnosti nepremičnin kot posebnega blaga in razloži temeljne tržne mehanizme. Sledi pregled dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po stanovanjih, ter opis kazalnikov, s katerimi se meri dostopnost in učinkovitost stanovanjske politike.
V empiričnem delu naloga primerja stanovanjske trge Slovenije, Nemčije, Avstrije in Nizozemske. Analiza se osredotoča na cene stanovanj, delež lastniških stanovanj, podatke o najemniškem sektorju, stroških najema in politikah države na področju stanovanjske preskrbe. Ugotovitve kažejo, da se Slovenija sooča s številnimi strukturnimi izzivi, medtem ko izbrane države učinkoviteje uravnavajo trg s pomočjo ciljno usmerjenih politik.
V nalogi so oblikovani predlogi za izboljšanje stanovanjske politike v Sloveniji, s poudarkom na potrebi po dolgoročni strategiji, ki temelji na socialni pravičnosti, finančni dostopnosti in stabilnosti stanovanjskega trga.
Keywords: stanovanjski trg, ekonomske značilnosti, Slovenija, Evropska unija, primerjalna analiza, nepremičnine.
Published in DKUM: 02.10.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1012,11 KB) |
5. Konkurenčnost slovenskih podjetij pri uporabi umetne inteligence : primerjalna analiza na agregatni ravni z državami EUGal Detiček, Nejc Fir, 2025, published scientific conference contribution Abstract: V času porasta računalništva, procesiranja, podatkov in telekomunikacije osrednjo vlogo prevzema umetna inteligenca (UI), ki je prepoznana kot ključna tehnologija v okviru Slovenske strategije pametne specializacije. Uporaba UI v slovenskih podjetjih je glede na proučevane kazalce uporabe UI nadpovprečna, pri čemer Slovenija izstopa predvsem pri uporabi UI za IKT varnost in pri uporabi UI za prepoznavanje stvari ali oseb na slikah ter za njihovo obdelavo, zaostaja pa pri uporabi UI za rudarjenje besedil. Proučili smo različne kazalnike uporabe UI v slovenskih podjetjih in jih primerjali s povprečjem Evropske unije in najuspešnejšimi državami pri posameznih kazalcih. Slovenska podjetja izkazujejo nadpovprečno stopnjo digitalne intenzivnosti, uporaba UI pa je nadpovprečna na vseh proučevanih ravneh digitalizacije. Kljub temu se Slovenija sooča z izzivi, kot so beg možganov, premajhno financiranje temeljnih raziskav in potreba po regulaciji UI, zato je za nadaljnji razvoj ključnega pomena vlaganje v raziskave, izobraževanje in sodelovanje med deležniki.
Keywords: digitalna intenzivnost, Evropska unija, podjetje, Slovenija, umetna inteligenca
Published in DKUM: 18.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (3,48 MB) |
6. Migracije in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatic Magdič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava tematiko migracij in njihov vpliv na kriminaliteto v Sloveniji. Namen raziskave je analizirati migracijske politike Evropske unije in Republike Slovenije, ugotoviti, kako slovenska policija in mednarodne organizacije – zlasti Frontex, UNHCR in IOM – sodelujejo pri upravljanju migracijskih tokov, ter raziskati povezave med migracijami in varnostnimi izzivi v slovenskem prostoru.
V teoretičnem delu naloga opredeli temeljne pojme s področja migracij, vrste migracij in dejavnike, ki vplivajo na selitvene procese. Obravnavan je zgodovinski pregled migracij v Sloveniji, trenutni tokovi v Evropi in pri nas ter zakonodajni okvir, ki določa slovensko migracijsko politiko. Poseben poudarek je namenjen vlogi policije pri nadzoru zunanje meje EU in sodelovanju z agencijo Frontex ter mednarodnimi organizacijami.
Poleg varnostnih vidikov izpostavlja naloga tudi širše družbene učinke migracij, kot so vplivi na trg dela, kulturne spremembe in socialna dinamika. Poudarjena je potreba po učinkoviti integracijski politiki, saj raznolikost migracijskih ozadij lahko predstavlja izzive pri vključevanju.
Analiza kaže, da migracije niso neposreden vzrok kriminalitete, lahko pa ob socialni izključenosti in negotovem statusu povečajo tveganje za pojav določenih oblik kriminalnega vedenja. Pomembno vlogo pri obvladovanju teh izzivov imata usklajena zakonodaja in sodelovanje institucij, ki prispevajo k zagotavljanju varnosti in spoštovanju človekovih pravic.
Keywords: migracijska politika, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,14 MB) |
7. Primerjalna analiza virov financiranja sektorja država v državah Evropske unijeAnja Pušnik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo analizira vire financiranja sektorja država v državah Evropske unije v obdobju od leta 2000 do 2023. Delo je osredotočeno na vire financiranja in na bolj podrobno strukturo davkov med državami članicami Evropske unije. Poleg tega delo analizira povezavo med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo. Analizira tudi stopnjo davčne vrzeli in njeno povezavo z davčnimi prihodki.
V teoretičnem delu diplomskega dela so analizirani in primerjani proračun sektorja države, državni proračun in proračuni občin, opisane so različne vrste prihodkov, odhodkov in davkov ter predstavljene davčne stopnje najpogostejših davkov v državah članicah. Opredeljen je tudi sektor država, skupaj z njegovimi podsektorji.
Empirična analiza je pokazala, da so davčni prihodki (glede na BDP) najvišji vir financiranja ravni sektorja država v vseh državah Evropske unije, pri čemer prevladujeta davek na dodano vrednost in dohodnina.
V Belgiji, Danski, Irski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Avstriji, Finski, Luksemburgu in Švedski je višji delež prihodkov iz dohodnine, medtem ko v Bolgariji, Češki, Grčiji, Hrvaški, Cipru, Latviji, Litvi, Malti, Poljski, Portugalski, Romuniji, Sloveniji in Slovaški davek na dodano vrednost. Ugotovili smo, da se v preučevanem vzorcu držav povezava med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo ter razvitostjo razlikuje. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko razvitostjo močna pozitivna povezava na Nizozemskem, v Nemčiji in Latviji, medtem ko je ta povezava srednje negativna v Grčiji, Italiji, Sloveniji, Romuniji in na Švedskem. S korelacijsko analizo časovnih serij po državah ugotovimo, da je med davčnimi prihodki in gospodarsko rastjo korelacija srednje močno pozitivna v Bolgariji, Sloveniji, Španiji in na Finskem, medtem ko je ta nizko negativna na Madžarskem in Irskem ter srednje negativna v Estoniji. Korelacija med deležem davčne vrzeli in deležem davčnih prihodkov se je izkazala za neznatno.
Keywords: prihodki, davki, Evropska unija, sektor država, proračun
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (2,90 MB) |
8. Nevtralnost v mednarodnem pravu: nevtralnost v Evropi v 21. stoletju : nevtralnost v Evropi v 21. stoletjuTomaž Herzog, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga analizira koncept nevtralnosti v mednarodnem pravu, njen zgodovinski razvoj ter položaj v sodobnih evropskih okoliščinah. Raziskuje pravne definicije nevtralnosti, pravice in dolžnosti nevtralnih držav ter razlike med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi oblikami nesodelovanja. V nalogi sem nevtralnost opredelil kot pravni položaj države, ki se ne udeležuje vojne in ostaja nepristranska, ter kot trajno politiko izogibanja vojaškim zavezništvom ali konfliktom. Pri tem sem ločil med aktivno nevtralnostjo, kjer država dejavno sodeluje v mednarodnih odnosih, in pasivno nevtralnostjo, ki zasleduje predvsem lastne interese.
Zgodovinski pregled zajema razvoj pravil o nevtralnosti od 17. stoletja, vključno s Haaškimi konvencijami iz leta 1907, ki urejajo pravice in dolžnosti nevtralnih držav na kopnem in morju. V nalogi sem predstavil zgodovinske primere nevtralnosti, kot sta Švedska in Švica med drugo svetovno vojno, ter sodobne konflikte, kjer se države pogosto znajdejo v sivem območju med nevtralnostjo in aktivnim sodelovanjem. V nalogi sem podrobneje analiziral razkorak med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi obveznostmi kolektivne varnosti, kot jih določa Ustanovna listina Združenih narodov, ki državam nalaga sodelovanje v ukrepih proti agresorjem. Obravnavana je tudi kompleksna vloga nevtralnosti v okviru članstva v Evropski uniji, kjer so določene države, kot sta Švedska in Finska, nedavno opustile nevtralnost zaradi groženj, ki jih predstavlja ruska invazija na Ukrajino.
Naloga preučuje prednosti in slabosti nevtralnosti, ki med drugim vključujejo večjo suverenost in možnosti za mediacijo, po drugi strani pa opozarja na izoliranost in visoke stroške vzdrževanja oborožene nevtralnosti. Iz uporabe zgodovinske, dogmatične in primerjalnopravne metode raziskovanja naloga izhaja, da so pravice in dolžnosti nevtralnih držav v sodobnem mednarodnem pravu sicer jasno definirane, vendar so zaradi sprememb v načinih vojskovanja pogosto težje izvedljive v praksi. Naloga odpira vprašanja o smiselnosti nevtralnosti v sodobnem globalnem kontekstu in izpostavlja potrebo po prilagoditvi mednarodnega prava sodobnim realnostim.
Keywords: Nevtralnost, nevtralnostno pravo, pravo oboroženih spopadov, pravila vojskovanja, suverenost, oborožena nevtralnost, mednarodni odnosi, Evropska Unija, NATO (Severnoatlantska pogodbena organizacija), vojaška zavezništva, rusko-ukrajinska vojna
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (1,11 MB) |
9. Odločanje s pomočjo umetne inteligence: pravni okvir in etična vprašanja v kazenskih postopkih : magistrsko deloEva Filipič, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca prinaša nove izzive in spremembe na področju različnih pravnih panog kot so ustavno, civilno in kazensko pravo, ter podpanogah, kot je pravo varstva osebnih podatkov, ki zahtevajo nove razlage in prilagoditve. Ključno je, da pravni sistemi zagotovijo preglednost razvoja, uporabe in uveljavljanja umetne inteligence, pri čemer se morajo upoštevati temeljne človekove pravice. Tehnologija in novi algoritmi spreminjajo s svojim načinom delovanja in odločanja na temeljne pojme v kazenskem pravu, kot so osumljenec, obtoženec, pošteno sojenje, obrazložitev odločitve, ki skupaj predstavljajo temelj pravne varnosti.
Kljub doprinosu napredka umetna inteligenca prinaša tudi določene nevarnosti, saj je njeno delovanje pogosto nepredvidljivo, njeni pozitivni in negativni učinki pa se med seboj prepletajo. Bistveno je, da se pri uporabi UI ohranja spoštovanje ključnih vrednot, kot sta varstvo zasebnosti in človekovo dostojanstvo, katerih spoštovanje sta zelo pomembni za posameznika, ter imata velik vpliv na družbo. UI lahko pozitivno vpliva na družbo z večjo učinkovitostjo, produktivnostjo in konkurenčnostjo, vendar pa zahteva ustrezne ukrepe za zaščito temeljnih pravic.
Evropska Unija je sprejela že več aktov in smernic za regulacijo UI, med njih spadajo Uredba o splošni zaščiti podatkov, Bela Knjiga o umetni inteligenci, predlog Uredbe o umetni inteligenci, Uredba o kibernetski varnosti, Etične smernice za zaupanja vredno UI, ter akcijski načrt za digitalno izobraževanje.
Posebna previdnost je potrebna pri naprednih sistemih UI, ki temeljijo na poglobljenem učenju, saj obstaja tveganje, da bo prišlo do situacije, kjer nihče ne bo znal pojasniti določenih odločitev sprejetih s strani teh sistemov. V prihodnosti umetna inteligenca zagotovo ne bo mogla zamenjati pravnika, vendar pa bo pravnik, ki zna uporabljati umetno inteligenco lahko zamenjal tistega, ki je ne zna.
V pravosodju so glavne prednosti uporabe UI povečana natančnost, pravičnost in učinkovitost pravnih postopkov. Kljub temu je potrebno zagotoviti, da so njene odločitve pregledne, etične in nediskriminatorne , saj se v kazenskih postopkih pogosto poudarja nepristranskost, ki pa v praksi še vedno ni popolnoma dosežena zaradi podzavestne pristranskosti ljudi. Pri uporabi UI je tako nujno ohranjanje visokih etičnih standardov in varovanje temeljnih človekovih pravic, da ne bi prišlo do negativnih posledic za posameznike in celotno družbo.
Keywords: Umetna inteligenca, kazenski postopek, kazensko pravo, kaznivo dejanje, Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Evropska Unija.
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 73
Full text (1,10 MB) |
10. Uvod v pravo digitalnega enotnega trga in pravni vidiki servitizacije v EU : študijsko gradivoJanja Hojnik, 2025, higher education textbook Abstract: Evropska unija posodablja industrijsko strategijo za krepitev konkurenčnosti in tehnološke neodvisnosti. Ključna pri tem je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki omogoča boljši dostop do digitalnih storitev, spodbuja inovacije in krepi odpornost evropske industrije na globalnem trgu. Digitalna preobrazba podpira razvoj umetne inteligence, kvantnega računalništva in naprednih komunikacij, kar je bistveno za gospodarsko rast in strateško avtonomijo EU. Gradivo obravnava dva tematska sklopa. Prvi del analizira zakonodajne stebre digitalnega trga, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, Aktom o digitalnih trgih in GDPR. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju geoblokade, varstvu potrošnikov in regulaciji platform. Obravnava tudi vprašanja kibernetske varnosti, umetne inteligence in avtorskega prava. Drugi del se osredotoča na servitizacijo, proces, kjer podjetja prehajajo od prodaje izdelkov k storitvenim rešitvam za povečanje dodane vrednosti in trajnostni razvoj. Zaključek vključuje vprašanja za analitično razpravo o vplivu digitalnega trga na pravno in ekonomsko ureditev v EU.
Keywords: digitalni enotni trg, Evropska unija, pravo, storitve, platforme, servitizacija, nove tehnologije, podatki
Published in DKUM: 11.03.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (3,58 MB)
This document has many files! More... |
