| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Monetarna politika Evropske centralne banke v času pandemije covid-19
Igor Fabjan, 2023, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 je bila zdravstvena kriza, ki je grozila, da se bo hitro spremenila še v gospodarsko krizo. Evropska centralna banka (ECB) se je na začetku krize v letu 2020 odzvala z ukrepi, ki so omogočili ohranitev likvidnosti bank in vzdrževanje nizke inflacijske stopnje. Trg dela je bil zaradi pretrganja nabavnih verig in restriktivnih zdravstvenih ukrepov moten ter so ga poskušale regulirati vlade prizadetih držav. Zaradi povečanih izdatkov so se pojavili primanjkljaji v državnih proračunih ter se je hkrati poslabšala likvidnost podjetij in bank. Svet ECB je predlagal nadaljevanje izvajanja standardnih operacij monetarne politike s politiko nizkih ključnih obrestnih mer. Kot enega dodatnih ciljev so definirali tudi visoko likvidnost. Z operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO), ciljno usmerjenimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), izrednimi operacijami dolgoročnejšega refinanciranja (PELTRO) in programi nakupa vrednostnih papirjev (APP in PEPP) je ECB uspešno zagotovila potrebno likvidnost Evrosistema brez posledičnega vpliva na povečevanje inflacije. Letna stopnja inflacije v letih 2020 in 2021 ni bila visoka, se je pa povišala v letu 2022. Monetarna politika ECB ni bila kriva za povečanje inflacije, saj je bil glavni generator višje inflacije dvig cen energentov, kovin, barvnih kovin in hrane kot posledica vojne v Ukrajini in motenih dobavnih poti. Čeprav smo v nalogi največ pozornosti namenili ukrepom ECB v času COVID-19, pa smo proučili tudi ukrepe ECB v času finančne krize leta 2008 in te ukrepe primerjali z ukrepi v času pandemije covida-19. Ugotovili smo, da je bilo delovanje ECB od leta 2020 do leta 2022 mnogo izrazitejše. Kombinacija uporabljenih ključnih obrestnih mer ob velikosti in raznolikosti ukrepov je bila ustrezna za dosego dobre likvidnosti in ustrezne inflacijske stopnje. V letu 2022 je bila razlika med inflacijsko stopnjo in ključnimi obrestnimi merami že zelo velika ter je ECB začela septembra 2022 dvigovati ključne obrestne mere. Sprememba ključnih obrestnih mer pa ni posledica zgrešenih odločitev vodenja monetarne politike v času pandemije covida-19. V letu 2023 se inflacija znižuje, vendar še ne bo dosegla načrtovanih 2 % letno. ECB je v letu 2023 nadaljevala z dvigi ključnih obrestnih mer.
Ključne besede: Evropska centralna banka, EMU, monetarna politika, pandemija COVID-19, globalno finančno kriza
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Vloga denarne politike Evropske centralne banke v času COVID-19 krize
Karin Šteiner, 2021, magistrsko delo

Opis: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Ključne besede: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1427; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

3.
Meje neodvisnosti Evropske centralne banke : magistrsko delo
Hana Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrske naloge se nanaša na pomen in meje neodvisnosti Evropske centralne banke (odslej ECB). Neodvisnost ECB je za njeno delovanje ključnega pomena.Temeljna akta, ki vsebujeta določbe o neodvisnosti ECB, sta Pogodba o delovanju Evropske unije (odslej PDEU) in Protokol (št. 4) o statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (odslej Protokol št. 4). ECB je bila med institucije Evropske unije (odslej EU) uvrščena z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, s čemer se je poudarila pravna narava ECB. V skladu s strukturo delovanja ECB razlikujemo med petimi vrstami neodvisnosti, ki jih analiziram v magistrski nalogi: institucionalno neodvisnostjo, osebno neodvisnostjo, funkcionalno in operativno neodvisnostjo, finančno in organizacijsko neodvisnostjo ter pravno neodvisnostjo. Kljub neodvisnosti, ki jo uživa ECB, pa se ne more izogniti odgovornosti povezani z njenim delovanjem in izvajanjem nalog. V povezavi z neodvisnostjo ECB je potrebno razumeti tudi vlogo nacionalnih centralnih bank držav članic EU, ki skupaj z ECB tvorijo Evropski sistem centralnih bank (odslej ESCB). Neodvisnost ECB se namreč prenaša tudi na nacionalne centralne banke držav članic EU, spoštovanje neodvisnosti nacionalnih centralnih bank pa je določeno tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic EU. Neodvisnost nacionalne centralne banke je tudi pogoj za vstop države članice EU v ekonomsko in monetarno unijo. Osrednji del magistrske naloge obravnava meje neodvisnosti ECB. ECB je namreč, z namenom ohranjanja neodvisnosti in pravilnega delovanja, nosilka določenih privilegijev in imunitet, ki jih ureja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah EU (odslej Protokol št. 7). ECB je neodvisna samo v obsegu in za namen, ki jih določajo veljavni predpisi EU in je podvržena sodnemu nadzoru Sodišča EU ter Evropskega računskega sodišča. Ker se vprašanje neodvisnosti v praksi pogosto pojavlja, v tem delu magistrske naloge izpostavljam zadnje odmevnejše primere, ki obravnavajo vprašanje neodvisnosti: zadeva Komisija proti ECB (C-11/00), zadeva Gauweiler (C-62/14) in zadeva Rimšēvičs (združeni zadevi C-202/18 in C-238/18). Pomembno vlogo pri omejevanju neodvisnosti na ravni EU ima tudi Evropski urad za boj proti goljufijam (odslej OLAF). Ne omejuje pa se samo neodvisnost ECB, ampak v skladu z zakonodajo posameznih držav članic EU tudi neodvisnost nacionalnih centralnih bank. V zadnjem delu magistrske naloge analiziram primer iz prakse, ki vključuje Banko Slovenije. Ta je bila leta 2016 predmet nacionalne preiskave, v kateri so med drugim zasegli dokumente in računalniško opremo ECB brez njene predhodne odobritve. Na podlagi tega je bila Sloveniji očitana kršitev člena 2 Protokola št. 7 in kršitev načela lojalnega sodelovanja, v skladu s katerim se države članice EU in EU ter posledično njene institucije medsebojno spoštujejo in pomagajo pri opravljanju svojih nalog. Pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe leta 2009 so se pojavljali številni pomisleki kako bo nov status ECB vplival na njeno neodvisnost, vendar se je ta ohranila v najboljši možni meri. K temu v veliki meri pripomorejo privilegiji in imunitete, vendar samo v obsegu in za namene opravljanja nalog ECB. Sodišče EU se je v preteklosti z vprašanjem neodvisnosti ECB že ukvarjala, v prihodnje pa se bo do njega najverjetneje opredelila tudi v postopku proti Sloveniji, ki se je januarja 2019 začel pred Sodiščem EU ter je z vidika posega v neodvisnost in imunitete ECB ter nacionalnih centralnih bank velikega pomena.
Ključne besede: Evropska centralna banka in Lizbonska pogodba, neodvisnost Evropske centralne banke, odgovornost Evropske centralne banke, meje neodvisnosti Evropske centralne banke, privilegiji in imunitete Evropske centralne banke
Objavljeno v DKUM: 14.10.2019; Ogledov: 1639; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
PRAVNI VIDIKI NADZORA ECB NAD SLOVENSKIMI SISTEMSKIMI BANKAMI
Patricija Plahuta, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza je odličen primer, s katerega smo se naučili, kako hitro se lahko razširijo negativni vplivi iz ene države v drugo in kakšno razdejanje lahko to pusti za sabo. Z namenom, da se zgodba ne bi več ponovila, se je junija 2012 Evropski svet odločil prekiniti začarani krog med bankami in državami in naznanil prihod bančne unije. Ta je zaživela 4. novembra 2014 z vzpostavitvijo prvega stebra bančne unije, ki je enotni mehanizem nadzora. V prvem poglavju diplomskega seminarja je predstavljen opis področja ter namen, cilji in hipoteze raziskave. V nadaljevanju sem raziskala, kako je sestavljena bančna unija, kakšni so njeni cilji, kaj zajema delovanje posameznega stebra bančne unije in na kašnem temelju sta bila utemeljena. V tretjem poglavju sem se podrobneje posvetila enotnemu mehanizmu nadzora kot prvemu stebru bančne unije. Raziskala sem, kako se delijo nadzorniške naloge, kakšna je organizacijska struktura in vloga Evropske centralne banke ter kako je potekala izvedba celovite ocene. V četrtem poglavju sem predstavila, kakšni so bili odzivi, kritike in predlogi strokovnjakov ob vzpostavitvi bančne unije. V zadnjem poglavju pa sem raziskala, kako je z dogajanjem na slovenskih tleh. Posvetila sem se slovenskim sistemskim bankam, predvsem Novi Kreditni banki Maribor in Novi ljubljanski banki, ki sta tudi sodelovali v stresnih testih.
Ključne besede: Evropska centralna banka, bančna unija, stresni testi, enotni mehanizem nadzora, sistemsko pomembna banka, nacionalni pristojni organi
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1627; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (851,39 KB)

5.
Izvedeni finančni instrumenti v teoriji in praksi
Sebastjan Pšeničnik, 2016, specialistično delo

Opis: Gospodarstvo v evropskem prostoru in Sloveniji spet prehaja v rast, zato smo se v specialističnem delu odločili širši množici predstaviti izvedene finančne instrumente na enostaven in razumljiv način. Podjetja morajo pri svojem poslovanju najprej prepoznati tveganja, katerim so izpostavljena, nato pa razmišljati, kako jih omejiti oziroma zavarovati. Za namene lažje identifikacije različnih tveganj smo povzeli opredelitve domačih in tujih avtorjev. Banke, podjetja ter ostale organizacije se s sodobnim časom digitalizacije spreminjajo, obvladovanje in spremljava tveganj, priložnosti in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni, postajajo vse pomembnejše. Načrtovanje bodočih aktivnosti je eden pomembnejših segmentov poslovanja, saj je čas, v katerem podjetje vstopa na trg z določenim finančnim produktom, odvisen od trenutne cene ter časa zapadlosti. V sklopu raziskovalnega dela je predstavljena raziskava, ki jo izvaja Evropska centralna banka ob pomoči bank udeleženk v evroobmočju. Dodana vrednost raziskave je primerjalno presojanje večletne obravnave denarnega trga z izpostavitvijo izvedenih finančnih instrumentov. Raziskava po našem mnenju potrjuje dejstvo, da izvedeni finančni instrumenti ostajajo pomemben segment bančnega sistema tudi po finančni krizi. Banke so se le dodatno zavarovale proti tveganju poravnave in poleg krovne pogodbe ISDA uvedle še pogodbe CSA (Credit Support Annex), ki predstavljajo izmenjavo kritij glede na odprto pozicijo izvedenih finančnih instrumentov. Tržni potencial za banke in podjetja še vedno predstavljajo izvedeni finančni instrumenti; morebiti za zavarovanje oziroma uravnavanje portfelja poslovanja ali za špekulativni namen pridobitve dodatnega zaslužka.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, tveganja, primerjalno presojanje, raziskava, Evropska centralna banka
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2842; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
ANALIZA VPLIVA UKREPOV INŠTITUCIJ EU NA TRG DRŽAVNIH OBVEZNIC EMU V ČASU GLOBALNE FINANČNE IN DOLŽNIŠKE KRIZE
Gabrijela Konrad, 2016, magistrsko delo

Opis: Že od same ustanovitve Evropske monetarne unije in uvedbe evra kot skupne valute so finančni trgi zanemarjali kreditna tveganja, premalo pozornosti so namenjali makroekonomskim podatkom posamezne države. Vrsto let so se države zadolževale in povečevale javni dolg kljub visokim, nekatere z nevzdržnimi proračunskimi primanjkljaji, s strukturnimi reformami se je odlašalo. Evropska unija je imela postavljena merila in smernice za nadzorovanje javnih financ, vendar brez enotne fiskalne unije nima instrumentov za ukrepanje. Šele v globalni finančni in kasneje dolžniški krizi se je resnost nastale makroekonomske situacije odrazila na razmikih v donosnostih posameznih držav, finančni trgi so se večkrat odzvali panično, zaradi česar je prišlo do pretiranega povišanja razmikov, kar je v nekaterih primerih, celo državam, onemogočilo dostop do finančnih virov na trgu. Potrebni so bili ukrepi institucij EU, na eni strani za rešitev nastalih težav v finančnem sistemu, na drugi strani za rešitev javnih financ posameznih držav. Evropska centralna banka je odigrala največjo vlogo pri posredovanju na trgih, najprej se je na spremenjene razmere odzvala z zniževanjem ključne obrestne mere, kasneje zaradi kreditnega krča še z drugimi nestandardnimi ukrepi monetarne politike. Z neposrednim odkupom vrednostnih papirjev od poslovnih bank je želela povečati kreditno aktivnost. Po začetnih odkupih, ki so dosegali do 10 mrd evrov mesečno, je januarja 2015 trge šokirala z napovedjo odkupov v višini 60 mrd evrov mesečno. V empiričnem delu magistrskega dela je s pomočjo statističnih metod na vzorcu 14 držav evroobmočja in v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2015 analiziran učinek napovedi in začetek izvajanja posameznih ukrepov ECB-ja na donosnost in volatilnost 10-letnih državnih obveznic. V analizo zajamemo 6 podvzorcev, vsak je sestavljen iz dveh obdobij, eden zajema prelomni datum, ko se je odvijalo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem so bili napovedani pomembni ukrepi in eno obdobje, v katerem ni bilo objav s strani Evropske centralne banke. Volatilnost donosnosti med posameznimi obdobji analiziramo s pomočjo razlike v statistični sredini, s čimer želimo ugotoviti odzivnost donosnosti na ukrepe Evropske centralne banke. Ugotovimo, da napoved nestandardnih ukrepov v večji meri poveča volatilnost donosnosti ter zniža donosnost 10-letnih obveznic evroobmočja, zajetih v vzorec, v primerjavi s standardnimi ukrepi, ki na trgu ne povzročijo šoka. Prihaja pa tudi do razlik med posameznimi državami, na eni strani so države, kjer je volatilnost večja, na drugi strani druge, katerih donosnost ne odreagira v tolikšni meri. V vseh primerih najbolj odreagira donosnost 10-letne nemške državne obveznice.
Ključne besede: makroekonomska neravnovesja, finančni sistem, Evropska monetarna unija, Evropska centralna banka, Evropski sklad za finančno stabilnost, Evropski stabilizacijski mehanizem, nestandardni ukrepi monetarne politike, volatilnost obveznic, donosnost državnih obveznic
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1433; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

7.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA MEDBANČNI TRG V EVROOBMOČJU IN V SLOVENIJI
Tjaša Lopan, 2015, diplomsko delo

Opis: Znano je, da je globalna finančna kriza vplivala na celotni svet, predvsem na bančni trg. Začela se je leta 2007 v ZDA s pokom nepremičninskega balona. Kasneje pa se je razširila po celotnem svetu. Za reševanje te krize so bili uvedeni različni ukrepi, nekateri so bili v pomoč, spet drugi ne. Finančna kriza je vplivala na denarni trg, na medbančni trg v Sloveniji. Denarni trg zagotavlja glavni vir denarnih sredstev, udeležencem na trgu omogoča ohranjati likvidnost, centralni banki pa omogoča, da lahko vodi denarno politiko. Na medbančnem trgu si banka, ki je v likvidnostnem primanjkljaju, sposodi denar od banke, ki je v likvidnostnem presežku. Slovenske banke so se na evrskem denarnem medbančnem trgu močno zadolževale v času globalne finančne krize v obdobju od leta 2007 do leta 2009, predvsem od Evrosistema. Zadolženost se je zmanjšala po letu 2014. Banke so svoje obveznosti poravnale že v 29%, kar nam prikazuje poročilo o finančni stabilnosti za leto 2015.
Ključne besede: denarni trg, instrumenti denarnega trga, medbančni trg, finančna kriza, evro območje, Evropska centralna banka (ECB)
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 1317; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (825,31 KB)

8.
VLOGA EVROPSKE CENTRALNE BANKE V BODOČI BANČNI UNIJI
Ana Šemerl Harmel, 2014, diplomsko delo

Opis: S stečajem ameriške investicijske banke Lehman Brothers 15. septembra 2008 se je finančna kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, razširila tudi v Evropo. Kriza v Evropi je doživela večje razsežnosti, kot je bilo sprava pričakovano. To je bila predvsem posledica močne povezanosti evropskega gospodarstva z bankami ter razdrobljenosti finančnega trga, ki deluje v okviru enotnega trga EU. V odgovor napakam v zasnovi EU, ki so postale vidne po izbruhu finančne krize, se je rodila ideja o vzpostavitvi bančne unije. V diplomski nalogi sem se osredotočila na vlogo Evropske centralne banke v okviru bančne unije. Njene naloge se nanašajo predvsem na nadzor. Evropska centralna banka bo tako v okviru prvega stebra bančne unije izvajala bonitetni nadzor nad kreditnimi institucijami v državah članicah enotnega mehanizma nadzora. Vanj bodo vključene vse države članice evroobmočja ter pridružene države, ki bodo v mehanizmu sodelovale na temelju sklenjenega dogovora o tesnem sodelovanju. V diplomski nalogi sem raziskala, kako je bil oz. je urejen nadzor pred vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora pod okriljem Evropske centralne banke; kateri ukrepi so bili na temo bančne unije že izvedeni ter kateri pomembnejši koraki že opravljeni; katere so glavne pristojnosti Evropske centralne banke; katere pristojnosti bodo ostale na nacionalnem nivoju; katere države bodo vključene v sistem enotnega nadzora; ter druga vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje nadzora, ki ga bo prevzela Evropska centralna banka v okviru prvega stebra bančne unije.
Ključne besede: pravo Evropske unije, Evropska centralna banka, bančna unija, enotni mehanizem nadzora
Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 2362; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (525,46 KB)

9.
PRIMERJAVA FINANČNE KRIZE 1929 S FINANČNO KRIZO 2007
Goran Krulić, 2012, diplomsko delo

Opis: Na prvi pogled sta si krizi 1929 in 2007 precej podobni. Obe sta se pričeli na finančnih trgih, obe v ZDA, v mesecih in dnevih pred krizo je v obeh primerih prišlo do dogodkov, ki so vsaj moralno sporni. Površen opazovalec bi lahko celo trdil, da se iz primera velike gospodarske krize finančni svet ni ničesar naučil. A vendar ob natančnejšem opazovanju opazimo razlike – tako v naravi krize kot v ukrepanju pristojnih institucij. Če je v veliki gospodarski krizi mehanizem po katerem se je kriza prenašala iz ZDA na druge države, bil zlati standard, je mehanizem prenosa med zadnjo krizo predstavljala globalizacija in medsebojna prepletenost gospodarstva, s tem pa tudi finančnih trgov. Po borznem zlomu v oktobru 1929 je newyorška podružnica ameriške centralne banke sprostila ogromno likvidnih sredstev. Centralna banka je takšno dejanje, čeprav nejevoljna, odobrila, je pa do leta 1933, ko so ZDA zapustile zlati standard, vodila bolj ali manj restriktivno politiko. Raziskave v desetletjih so pokazale, da je takšno ravnanje bila napaka. Po krizi je ameriška centralna banka dobila zakonsko podlago, da pomaga bankam nečlanicam sistema centralnega bančništva in tudi kateremu koli trgu ali posamezni družbi, katere moteno delovanje bi pomenilo sistemsko tveganje. Med zadnjo krizo je ameriška centralna banka to zakonsko podlago izdatno uporabila in tako ni ponovila preteklih napak. S številnimi programi je preprečila resno zmanjšanje monetarne baze, s tem pa tudi padanje cen. V primerih, ko ni mogla preprečiti propada pomembne finančne institucije (npr. Lehman Brothers), je ukrepala hitro in odločno, da bi preprečila negativen vpliv na druge družbe in podjetja. Kot smo pokazali je bil zato tudi vpliv finančne krize na realno gospodarstvo bistveno manjši kot med veliko gospodarsko krizo. Zgledu ameriške centralne banke je, kot smo predstavili, odločno sledila tudi ECB. Z ukrepanjem je pomembno vplivala na finančne, še posebej pa denarne trge. Z valutnimi swapi z ameriško centralno banko (in tudi nekaterimi drugimi), je ECB zagotovila, da je bilo na voljo dovolj sredstev v tuji valuti, hkrati pa je uspela uresničevati svoje osnovno poslanstvo – poskrbeti za stabilnost cen. V nasprotju s krizo iz tridesetih let prejšnjega stoletja, ni prišlo do deflacije (ki je takrat povzročila toliko težav), hkrati pa je poskrbela, da sredstva, ki jih je posredovala različnim finančnim institucijam, niso povzročila rasti cen. ECB je posredovala tudi ob nastanku krize državnega dolga. Učinke tega posredovanja bo še potrebno preučiti, skoraj zagotovo pa ti ukrepi ne bodo zadostovali in bodo potrebne korenite spremembe na področjih, ki ne sodijo v domeno centralnega bančništva, niti finančnega sistema kot takega. Ob tako obširnem posredovanju centralnih bank, se pojavljajo dvomi o smotrnosti takšnega ravnanja, še posebej, ko gre za neposredno pomoč centralne banke posameznemu podjetju. Takšna praksa bi namreč lahko pomenila, da bodo velika podjetja v bodoče pripravljena prevzemati večje tveganje. Odgovorni v centralnih bankah se seveda zavedajo takšnega tveganja, a hkrati dodajajo, da ob pomanjkanju drugih rešitev, nimajo veliko izbire saj bi propad pomembnih podjetij povzročil še hujše posledice. Za primer nam lahko služi propad Lehman Brothers, kjer je bila centralna banka prisiljena v obsežne operacije, da je omejila vpliv na druge družbe (denimo AIG), hkrati pa je bila deležna hudih kritik, ker je dovolila propad. Naloga bodočih finančnih strokovnjakov je, da najdejo boljši način za ukrepanje v takih primerih. Do takrat bodo centralne banke po svetu prisiljene posredovati v primerih, kjer bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do sistemskega tveganja.
Ključne besede: Finančna kriza, 1929, 2007, Evropska centralna banka, Federal Reserve, fiančni trgi
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 2834; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

10.
FINANČNO GOSPODARSKA KRIZA 2008
Jan Kaučič, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Finančna kriza je na Evropskih tleh izbruhnila proti koncu leta 2008, prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile že leto poprej. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra 2008, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija, ki ji je kasneje sledilo gradbeništvo. Svet se je moral soočit z največjo krizo po svetovni gospodarski depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Med poglavitne vzroke za nastanek aktualne finančne in gospodarske krize prištevam: nastanek in pok nepremičninskega balona v ZDA, prekomerno potrošnjo v ZDA, premajhno regulacijo finančnega sektorja in človeški pohlep. Glavnina naloge obsega trenutno finančno in gospodarsko krizo, njenih vzrokov in posledic, ki so privedli do nje. Cilj diplomske naloge je pojasniti reševanje in obvladovanje krize na mikro in makro nivoju, ter njenih ukrepov s katerimi so ZDA in Evropska unija poskušali ublažiti krizo. Na začetku diplomskega dela je izpostavljenih nekaj pomembnejših kriz 20. stoletja.
Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, finančni trg, ukrepi, velika depresija, bonitetna ocena, FED, Evropska centralna banka, simptomi krize, brezposelnost.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2011; Ogledov: 14593; Prenosov: 2548
.pdf Celotno besedilo (383,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici