| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 222
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Evropsko združenje forenzičnih laboratorijev ENFSI
Janez Golja, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: ENFSI, forenzični laboratoriji, Evropa, kriminalistična tehnika
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (179,37 KB)

2.
Vrednote mladih v razmerju do duhovnosti in tradicionalne religioznosti: analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope : analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope
Paulina Napast, 2023, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti.
Ključne besede: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (644,51 KB)

3.
Vpliv državnih subvencij na prodajo električnih vozil (Slo-tujina) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Gregor Tratnjek, 2022, diplomsko delo

Opis: Emisije toplogrednih plinov in globalno segrevanje spadata med največje probleme 21. stoletja. Zaradi velikega povečanja prometa in z njim povezanimi negativnimi vplivi na okolje, avtorji kot rešitev vidijo v porastu števila okolju prijaznejših vozil. V diplomskem delu smo raziskali povezanost med višino subvencije za nakup električnega vozila in prodajo električnih vozil. Kot dobra rešitev se ponujajo električna vozila, do katerih pa imajo potrošniki pomisleke in katere smo v diplomskem delu raziskali. V raziskavo smo vključili 3 države iz Azije, Amerike in Evrope, pri katerih sta bila ključna kriterija velikost avtomobilskega trga ter delež prodaje električnih vozil. Kot izjemo smo vključili in raziskali tudi podatke za Slovenijo. Kot eno izmed ključnih spodbud ob odločitvi za nakup električnega avtomobila avtorji izpostavljajo dodelitev finančnih spodbud v obliki subvencij. V diplomskem delu smo si zastavili hipotezo, da višina subvencije za nakup električnih vozil vpliva na prodajo električnih vozil; višje kot so subvencije, večji je delež prodanih avtomobilov. V državah, kjer je prodaja električnih vozil največja (Kitajska, ZDA, Norveška), je sistem subvencij najbolj razvit in učinkovit. Izkazalo se je, da višina subvencije v določeni meri vpliva na prodajo električnih vozil, a hkrati ugotovili, da obstajajo še drugi faktorji, ki pozitivno vplivajo na prodajo električnih vozil.
Ključne besede: električna vozila, subvencije, avtomobilski trg, Evropa, Azija, Amerika
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

4.
European first-year university students accept evolution but lack substantial knowledge about it: a standardized European cross-country assessment
Paul Kuschmierz, Anna Beniermann, Alexander Bergmann, Rianne Pinxten, Tuomas Aivelo, Justyna Berniak-Woźny, Gustav Bohlin, Anxela Bugallo-Rodriguez, Pedro Cardia, Bento Filipe Barreiras Pinto Cavadas, Andrej Šorgo, Gregor Torkar, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Investigations of evolution knowledge and acceptance and their relation are central to evolution edu‑ cation research. Ambiguous results in this feld of study demonstrate a variety of measuring issues, for instance difer‑ ently theorized constructs, or a lack of standardized methods, especially for cross-country comparisons. In particular, meaningful comparisons across European countries, with their varying cultural backgrounds and education systems, are rare, often include only few countries, and lack standardization. To address these defcits, we conducted a stand‑ ardized European survey, on 9200 frst-year university students in 26 European countries utilizing a validated, com‑ prehensive questionnaire, the “Evolution Education Questionnaire”, to assess evolution acceptance and knowledge, as well as infuencing factors on evolution acceptance.
Ključne besede: evolucija, znanje, visokošolsko izobraževanje, ocenjevanje, Evropa, evolution, acceptance, knowledge, multilevel modeling, socioscientific issues, religious faith, higher education, Europe, assessment, attitude
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 462; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Sušnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi in tihotapljene migrantov sta kriminalni dejavnosti s katerima se soočajo vse države po svetu. Za učinkovit boj proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim je zato pomembno sodelovanje izvornih, tranzitnih in držav destinacije. Trgovina z ljudmi se sicer lahko dogaja znotraj ene države, tihotapljenje pa vedno zajema prečkanje državnih mej. Migracije v Evropo so imele velik porast leta 2015 v času begunske krize. Posledično se je povečalo tudi število tihotapljenih migrantov. Evropska unija je za preprečevanje tihotapljenja migrantov ustvarila različne ukrepe, načrte in organizacije, ki delujejo na tem področju. Tihotapci za svoje storitve, kot so transport do željene države in zagotavljanje ponarejenih dokumentov, zahtevajo visoke vsote denarja, ki so jih migranti pripravljeni plačati zaradi želje po boljšem življenju. Za to so pripravljeni tvegati tudi svoje življenje, saj so pogosto tihotapljeni v nevarnih pogojih. Pogosto so tihotapljeni natrpani v kombijih, kjer ni dovolj zraka ali pa prečkajo Sredozemsko morje vse od Severne Afrike do Italije na napihljivih čolnih, zato je na tej poti število smrtnih žrtev najvišje zaradi pogostih utopitev. Tihotapljenje migrantov v Evropo namreč poteka po različnih poteh, med tri glavne migracijske poti sodijo srednja, zahodna in vzhodna sredozemska pot. Tekom vseh poti so migranti pogosto deležni nasilja in so lahke tarče trgovine z ljudmi. Pomembno je, da se poleg kazenskega pregona tihotapcev zagotavlja varnost in zaščito migrantom.
Ključne besede: diplomske naloge, tihotapljenje migrantov, nezakonite migracije, trgovina z ljudmi, Evropa
Objavljeno v DKUM: 25.02.2022; Ogledov: 1098; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (728,52 KB)

6.
Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blaž Bohinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 637; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (760,51 KB)

7.
Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena
Nuša Flisar, 2021, magistrsko delo

Opis: Vedno bolj smo podvrženi enostranskim informacijam o podnebnih spremembah, kjer je s strani medijev izpostavljeno, da je edini dejavnik, ki nanj vpliva, človek. Pri tem se izpodrivajo dejstva, da je podnebje podvrženo tudi naravnim dejavnikom, ki vplivajo na njegovo spreminjanje. Le-ta so vplivala na podnebje vse od njegovega nastanka. Zato splošne trditve, da je človek s svojimi dejanji edini vzrok za podnebne spremembe, ni mogoče potrditi. Lahko pa se poudari, da ima le-ta v sedanjosti največjo vplivno moč na spreminjanje podnebja kot kadar koli prej. Kljub negativnim posledicam, ki jih imajo podnebne spremembe v današnjem času, je treba poudariti, da se brez njih na Zemlji ne bi mogle izoblikovati primerne razmere, ki bi omogočile razvoj življenja. Ob spreminjanju podnebja so se organizmi temu morali tudi prilagajati, kar je spodbujalo evolucijo in vodilo v razvoj vrste Homo sapiens sapiens. Slednja raziskava se nanaša na preučevanje podnebnih sprememb v geoloških obdobjih od pliocena do antropocena. Z analizo dostopnih prostorskih podatkov sta izračunani intenzivnost in smer podnebnih sprememb za prej omenjena obdobja na območju Evrope. Prikazano je, kako močno se je podnebje skozi geološko zgodovino spreminjalo – izmenjevanje toplih in hladnih obdobij – ki so imela različne posledice za relief, floro, favno in Hominide. Primerjamo obdobje antropocena z ostalimi omejenimi geološkimi obdobji. Ta primerjava je pripomogla k pridobitvi ocene primerljivosti recentnih podnebnih sprememb s preteklimi.
Ključne besede: podnebne spremembe, pliocen, pleistocen, holocen, antropocen, Evropa, analiza CVA
Objavljeno v DKUM: 02.11.2021; Ogledov: 1063; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

8.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1001; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Uporaba gis pri ugotavljanju razporeditve cepičev stare trte po sloveniji in evropi
Niko Moraus, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Ena izmed največjih znamenitosti Maribora je Stara trta. To je vinska trta, sorte žametna črnina, ki raste na pročelju Hiše Stare trte in je stara že več kot 400 let, zaradi česar je tudi vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Da bi se trta ohranila in razširila svoje potomstvo izven Maribora, se vsako leto ob obredu rezi podari njene cepiče, iz katerih so že marsikje po svetu zrastle potomke Stare trte. Cepiči so cepljenke, vegetativno razmnožene rastline, nastale s cepljenjem originalnih rozg Stare trte. Cilj diplomske naloge je zbrati na enem mestu podatke o prejemnikih cepičev Stare trte. V prvem delu diplomske naloge smo se tako osredotočili na prejemnike cepičev Stare trte v Sloveniji, v drugem delu pa na prejemnike v Evropi; pri nalogi nam je bil v veliko pomoč GIS-program ArcGIS Online. Ugotovili smo, da je bilo v Sloveniji do sedaj podeljenih skupno že kar 96 cepičev Stare trte, in sicer jih je bilo na območju Štajerske in Koroške podeljenih največ, kar 57, kar znese v odstotkih 59,4 %, območja Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske imajo vsaka po 10 cepičev (10,4 %), območje, ki združuje Primorsko in Notranjsko, pa jih je dobilo devet (9,4 %). Po Evropi je bilo podarjenih že 59 cepičev Stare trte, in sicer v kar 20 različnih držav. Največ jih je na območju Srednje Evrope, in sicer 33 (56 %), sledi Jugovzhodna Evropa z 12 prejemniki (20,3 %), na tretjem mestu je Zahodna Evropa z osmimi dobljenimi cepiči (13,5 %), sledi Južna Evropa s petimi cepiči (8,5 %), na območju Severne Evrope pa je zaenkrat zgolj en cepič (1,7 %). Države, ki so prejele največ cepičev so Avstrija (17), Nemčija (6) in Hrvaška (6).
Ključne besede: cepič, Stara trta, razporeditev, Slovenija, Evropa, GIS
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1027; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

10.
Analiza tipov podjetništva s poudarkom na notranjem podjetništvu
Kaja Vaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Podjetništvo je pojem, ki nas spremlja na vsakem koraku. V današnjih kriznih časih preprosto ni več »varne službe«, prav tako pa so tudi vse manjše karierne priložnosti in možnosti zaposlitve. Posledično vse več ljudi razmišlja o samostojni poti – podjetništvu. V teoretičnem delu diplomskega seminarja smo sprva opredelili pojem podjetništvo in njegov pomen ter štiri najpogostejše oblike podjetništva, ki se pojavljajo v Sloveniji (družinsko, žensko, franšizno in notranje podjetništvo). Poseben poudarek diplomskega seminarja smo dali notranjemu podjetništvu in ga v nadaljevanju tudi podrobneje opisali. Raziskali smo razvoj notranjega podjetništva, navedli dejavnike, ki so potrebni za njegov nastanek, ustavili smo se pri njegovih vodstvenih značilnostih, navedli pomen inovativnosti v notranjem podjetništvu in njegovo uvajanje ter nazadnje raziskali notranje podjetništvo v Sloveniji. Empirični del diplomskega seminarja zajema analizo razvitosti notranjega podjetništva. Podatke smo analizirali s pomočjo raziskave GEM. Najprej smo raziskovali razvitost notranjega podjetništva v Sloveniji v zadnjih treh letih in na koncu še razvitost notranjega podjetništva na področju Evrope v enakem časovnem obdobju. Nazadnje smo opisali motivacijo in načine, kako spodbuditi večjo podjetnost zaposlenih.
Ključne besede: podjetništvo, notranje podjetništvo, oblike podjetništva, razvoj notranjega podjetništva, raziskava GEM, inovativnost, Slovenija, Evropa
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 973; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (659,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici