1. Nasilje v družini: primerjava med evropskim svetom in Bližnjim vzhodom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVanja Renko, 2024, diplomsko delo Opis: Dandanes je nasilje veliko bolj razširjeno po svetu in tudi pri nas. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je razširjena v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih. Ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi kot so: otroci, ženske in starejši. Nasilje se prične zelo neopazno in prikrito v udobju doma. Najprej se prične s psihičnim nasiljem, nato se vedno bolj stopnjuje do verbalnega in kasneje tudi do fizičnega. Že od nekdaj je bilo nasilje v družini tabu tema, vendar je nasilja vse več in bi si želela, da bi se o tem več govorilo. Ljudje bi morali biti bolj ozaveščeni, kar bi mogoče nasilje preprečilo ali vsaj nekoliko prej končalo.
Diplomska naloga obsega primerjavo nasilja v družini med evropskim svetom s poudarkom na Sloveniji ter Bližnjim vzhodom s poudarkom na Afganistanu. Obravnavala sem pojavnost nasilja v omenjenih svetovih. Raziskala sem, kako rešujejo nasilje v družini na področju Afganistana in kako pri nas. To sem raziskala s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Predstavila sem tudi različne vrste nasilja ter splošne informacije o nasilju v družini. Policija v Afganistanu se v veliko primerih ne odzove na klice povezane z nasiljem, zato veliko primerov ostane skritih in posledično tudi predstavlja večjo nevarnost za žrtve. Poleg tega se veliko število žensk v Afganistanu sploh boji poklicati policijo na pomoč zaradi strahu pred družinskimi člani. Na drugi strani pa je v Sloveniji kazenski zakonik (191.člen), ki preprečuje vsakršno nasilje v družini. Kljub zakonom pa je tudi v Sloveniji veliko število primerov nasilja v družini.
Ključne besede: nasilje v družini, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje, Evropa, Bližnji vzhoddiplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (586,38 KB) |
2. Spolno izkoriščanje kot oblika trgovine z ljudmi v Jugovzhodni Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTeja Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je oblika sodobnega suženjstva, pri katerem posamezniki uporabijo različne vrste goljufije z namenom prisile osebe v delo in izvrševanje spolnih uslug. Trgovina z ljudmi ima več različnih oblik, osebe pa so lahko izkoriščene na različne načine. Najbolj poznana oblika je spolno izkoriščanje. Spolno izkoriščanje je definirano kot zloraba moči, zaupanja ter ranljivega položaja žrtve. Države, ki sestavljajo Jugovzhodno Evropo, priznavajo trgovino z ljudmi kot kaznivo dejanje v svojih zakonodajah, te pa so skladne s Protokolom Združenih narodov. Regijo Jugovzhodne Evrope sestavljajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Kosovo, Severna Makedonija, Črna Gora, Romunija, Srbija in Slovenija. Analiza iz leta 2022 je pokazala, da je prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v državah Jugovzhodne Evrope spolno izkoriščanje. Za preučevanje problema smo se osredotočili na pregled strokovne literature, kjer smo pregledali uradne dokumente, ki so nam omogočili podrobnejši vpogled v zakonske akte in ukrepe, ki jih imajo države Jugovzhodne Evrope za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju. Za boljši vpogled o številu žrtev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja smo naredili pregled statističnih baz. Tudi naša raziskava je pokazala, da je spolno izkoriščanje prevladujoča oblika trgovine z ljudmi v država Jugovzhodne Evrope. Najbolj ranljive skupine za spolno izkoriščanje so ženske in otroci. Albanija in Grčija sta zabeležili večje število žrtev trgovine z ljudmi, kar lahko povežemo z dejstvom, da imata omenjeni državi premalo razvitih členov v Kazenskem zakoniku. Države Jugovzhodne Evrope še zmeraj bijejo boj proti trgovini z ljudmi in imajo še zmeraj veliko prostora za izboljšanje in napredek pri boju z omenjeno problematiko. Nekatere države so uspešnejše kakor druge, kar se kaže v številu žrtev. V državah, kjer se število žrtev vsako leto veča oz. ostaja isto, bi bilo smiselno izvesti še nadaljnje raziskave, da se določi konkreten razlog in predlaga izboljšave. Države, ki imajo slab oz. pomanjkljiv kazenski zakonik in člene, ki opredeljujejo trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje, bi morale te nadgraditi in poostriti. Prav tako bi bilo smiselno zakonodajo nekaterih držav urediti tako, da bo ščitila žrtve in da jim bo tudi nudila možnosti za rehabilitacijo.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, spolno izkoriščanje, Jugovzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. Napovedniki nacionalizma in evroskepticizma med mladimi v Jugovzhodni Evropi : primerjalna analiza dvanajstih državVanesa Korže, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bila preučitev napovednikov nacionalizma in evroskepticizma med mladimi iz dvanajstih držav Jugovzhodne Evrope. Empirični del naloge temelji na sekundarni analizi anketnih podatkov, ki so bili zbrani v okviru projekta »FES Youth Study Southeast Europe 2024« na nacionalno reprezentativnih vzorcih mladih, starih med 14 in 29 let. Izkazalo se je, da na ravni skupnega vzorca vseh obravnavanih držav skoraj vsi napovedniki nacionalizma in evroskepticizma tendenčno kažejo v predvidene smeri. Pri tem kot ključno ugotovitev izpostavljamo zelo visoko meddržavno variacijo napovednikov nacionalizma in evroskepticizma. Edina delna izjema je odnos med nacionalizmom in politično avtoritarnostjo, pri katerem smo ugotovili statistično značilne pozitivne korelacije v skoraj vseh obravnavanih državah. Nekoliko presenetljiva je ugotovitev, da so bolj avtoritarno nagnjeni mladi v večini držav bolj verjetno naklonjeni Evropski uniji. Presenetila nas je tudi ugotovitev, da se je le v Sloveniji pojavila pričakovana negativna korelacija med najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe staršev in nacionalizmom. Mladi iz Slovenije sicer izrazito odstopajo tudi po moči povezave med nenaklonjenostjo priseljencem in višjo stopnjo nacionalizma.
Ključne besede: nacionalizem, Evropska unija, evroskepticizem, Jugovzhodna Evropa, avtoritarnost
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 10; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,72 MB) |
4. Razvoj resocializacijskih programov v evropskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNika Seles, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja.
Ključne besede: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,26 MB) |
6. Trendi na področju religioznosti v sloveniji in izbranih evropskih državah : magistrsko deloSanja Ančič, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje proučiti sekularizacijske trende v osmih izbranih evropskih državah. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov s pomočjo programa SPSS. Uporabljeni so bili podatki iz raziskav European Social Survey med letoma 2002 in 2020, ki so omogočili longitudinalno primerjavo vrednosti med izbranimi državami. Na osnovi opravljenih analiz je mogoče sklepati, da v Evropi poteka sekularizacija. V vseh proučevanih državah je bilo ugotovljeno, da skozi izbrano časovno obdobje upada delež tistih, ki redno obiskujejo religijske obrede, ter delež tistih, ki redno molijo zunaj verske institucije. Podatki prav tako kažejo, da v večini vključenih držav upada stopnja samoocenjene religioznosti, ocenjena na lestvici od 0 do 10. Pri tej dimenziji je bilo prav tako opaženo, da iz leta v leto narašča število gorečih vernikov, kar kaže na religijsko polarizacijo. Izkazalo se je tudi, da v nekaterih državah deleži pripadnikov verskih skupnosti skozi leta tendenčno naraščajo. Ob hkratnih trendih usihanja drugih vidikov religioznosti je mogoče trditi, da se v teh državah krepijo trendi tako imenovanega pripadanja brez verovanja (angl. belonging without believing). Gre za način prilagajanja religije sodobnemu času, pri katerem se posamezniki identificirajo s posamezno religijo, vendar se mnogi med njimi le malo zmenijo za verska in moralna prepričanja ter obredna pričakovanja svoje religije.
Ključne besede: religija, sekularizacija, Evropa
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. Religioznost in zadovoljstvo mladih z različnimi vidiki življenja : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropeAmadeja Gole, 2024, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil v desetih državah jugovzhodne Evrope podrobneje preučiti odnos med religioznostjo ter zadovoljstvom z različnimi vidiki življenja mladih, pa tudi ugotoviti, kakšne so razlike med državami ter posameznimi religijami. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Za analizo podatkov smo uporabljali korelacijsko analizo, multiplo regresijsko analizo in primerjavo povprečij s pomočjo grafikona napak. Rezultati analiz kažejo, da religioznost v nobeni državi ne korelira negativno z nobeno dimenzijo zadovoljstva. Na ravni celotnega vzorca desetih držav so bile korelacije pri vsaki dimenziji zadovoljstva pozitivne, samo v primeru zadovoljstva s prijatelji pa je bila ta povezava nesignifikantna. Rezultati so pokazali precejšnje razlike glede na dimenzijo zadovoljstva, saj smo na primer pri družini v vseh državah ugotovili statistično značilno pozitivno korelacijo z religioznostjo, v primeru prijateljev pa samo v dveh državah. Prav tako dosega družina, izmed vseh obravnavanih dimenzij, najmočnejšo korelacijo na ravni celotnega vzorca vseh obravnavanih držav. Da sta religioznost ter njen vpliv na zadovoljstvo s posameznimi vidiki življenja odvisna od več dejavnikov, pa med drugim kažejo rezultati, ki so pokazali statistično značilno pozitivno povezanost za vsako od dimenzij zadovoljstva samo pri katolištvu, medtem ko se pri islamu in pravoslavju pri nekaterih dimenzijah zadovoljstva pojavijo tudi nesignifikantne povezave.
Ključne besede: Religioznost, mladi, zadovoljstvo, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. |
9. Vrednote mladih v razmerju do duhovnosti in tradicionalne religioznosti: analiza v desetih državah jugovzhodne Evrope : analiza v desetih državah jugovzhodne EvropePaulina Napast, 2023, magistrsko delo Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti.
Ključne besede: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 599; Prenosov: 53
Celotno besedilo (644,51 KB) |
10. Vpliv državnih subvencij na prodajo električnih vozil (Slo-tujina) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaGregor Tratnjek, 2022, diplomsko delo Opis: Emisije toplogrednih plinov in globalno segrevanje spadata med največje probleme 21. stoletja. Zaradi velikega povečanja prometa in z njim povezanimi negativnimi vplivi na okolje, avtorji kot rešitev vidijo v porastu števila okolju prijaznejših vozil. V diplomskem delu smo raziskali povezanost med višino subvencije za nakup električnega vozila in prodajo električnih vozil. Kot dobra rešitev se ponujajo električna vozila, do katerih pa imajo potrošniki pomisleke in katere smo v diplomskem delu raziskali. V raziskavo smo vključili 3 države iz Azije, Amerike in Evrope, pri katerih sta bila ključna kriterija velikost avtomobilskega trga ter delež prodaje električnih vozil. Kot izjemo smo vključili in raziskali tudi podatke za Slovenijo. Kot eno izmed ključnih spodbud ob odločitvi za nakup električnega avtomobila avtorji izpostavljajo dodelitev finančnih spodbud v obliki subvencij. V diplomskem delu smo si zastavili hipotezo, da višina subvencije za nakup električnih vozil vpliva na prodajo električnih vozil; višje kot so subvencije, večji je delež prodanih avtomobilov. V državah, kjer je prodaja električnih vozil največja (Kitajska, ZDA, Norveška), je sistem subvencij najbolj razvit in učinkovit. Izkazalo se je, da višina subvencije v določeni meri vpliva na prodajo električnih vozil, a hkrati ugotovili, da obstajajo še drugi faktorji, ki pozitivno vplivajo na prodajo električnih vozil.
Ključne besede: električna vozila, subvencije, avtomobilski trg, Evropa, Azija, Amerika
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,86 MB) |
