| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravila o uporabi in razlagi listine EU o temeljnih pravicah
Valentin Justin Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Varstvo temeljnih pravic in svoboščin je v 21. stoletju v EU nekaj samoumevnega. Na podlagi 2. člena Pogodbe o Evropski uniji EU temelji na vrednotah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo, svobodo, demokracijo, enakosti, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Nadalje 49. člen PEU pogojuje članstvo v EU s spoštovanjem vrednot iz 2. člena PEU, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic. Danes Listina, ki je zavezujoča od leta 2009, predstavlja moderen pravni dokument, ki poleg »klasičnih« temeljnih pravic vsebuje tudi novo generacijo pravic. Ustaljenim »klasičnim« pravicam, kot so npr. pravica do življenja, nediskriminacije in enakosti pred zakonom, so v Listini dodane tudi novejše pravice, kot so npr. varstvo potrošnikov, varstvo okolja in druge, ki obstajajo zgolj v pravnem redu EU, npr. prosto gibanje, aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament in na lokalnih volitvah. Listina obsega sedem poglavij, pri čemer prvih šest poglavij temeljne pravice ureja vsebinsko, zadnje, sedmo, poglavje pa ureja splošna pravila o razlagi in uporabi Listine. Ta magistrska naloga se ukvarja s sedmim poglavjem Listine. Po sprejetju Listine je bilo eno ključnih vprašanj njeno področje uporabe, ki je urejeno v njenem 51. členu. Uporabo Listine delimo na uporabo s strani organov EU in uporabo s strani držav članic (DČ). Medtem ko je Listina za organe EU zavezujoča vedno, torej, kadar ravnajo znotraj okvirjev prava EU in kadar ravnajo izven okvirjev prava EU, Listina DČ zavezuje zgolj, kadar izvajajo pravo EU. Pri področju uporabe Listine je potrebno upoštevati tudi prvi odstavek 6. člena PEU, ki določa, da se z Listino na nikakršen način ne širijo pristojnosti EU, kot so opredeljene v Pogodbah. V zvezi z 51. členom Listine se postavi tudi vprašanje uporabe Listine v horizontalnih razmerjih. Poleg področja uporabe Listine je ključno tudi vprašanje ravni varstva, ki ga zagotavlja Listina. Tako je danes varovanje temeljnih pravic v DČ urejeno na več ravneh. Temeljne pravice se varujejo preko ustav DČ, Listine, EKČP in drugih mednarodnih dokumentov. Prav kvantiteta pravnih aktov, ki varujejo temeljne pravice, lahko povzroči določene probleme, ki jih je potrebno razjasniti. Po več kot desetletju sprejema Listine je vprašanj vedno več. V tem zaključnem delu bom zato s svojim raziskovalnim delom poskusil osvetliti nekatera relevantna vprašanja v zvezi z uporabo in razlago Listine.
Ključne besede: Pravo EU, temeljne pravice, človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, uporaba Listine ratione materiae, uporaba Listine ratione personae, razlaga Listine, Zadeva 29/69, Erich Stauder proti mestu Ulm – Sozialamt.
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 393; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (845,60 KB)

2.
Prevajanje nemško-slovenskih frazemov v izbranih delih Ericha Kästnerja
Maja Kranar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo, razdeljeno na teoretični in empirični del, obravnava prevodoslovno primerjalno analizo frazemov nemškega pisatelja Ericha Kästnerja, ki je znan po uporabi številnih besednih zvez v svojih otroško-mladinskih delih. Prvi sklop naloge – teoretični del – nas za začetek pelje skozi razlago glavnih prevodoslovnih pojmov, oriše kratko zgodovino prevajanja in obenem predstavi vlogo in položaj le-tega skozi različna obdobja ter se dotakne različnih prevajalskih metod. Sledi razlaga mlade jezikoslovne vede – frazeologije. Predstavljen je sam začetek vede, njen zgodovinski razvoj na svetovni ravni ter razvoj na slovenskih tleh. Tematiziran je predmet oz. osnovna frazeološka enota, ki ga proučuje frazeologija – 'frazem'. Za kasnejše lažje ločevanje frazemov od »navadnih besednih zvez« so podrobneje razložene temeljne lastnosti frazemov ter pojem ekvivalentnosti. Za zaključek prvega sklopa diplomskega dela se dotaknemo še samih frazemov v besedilu, natančneje v otroški književnosti, ter problematike prevajanja le-teh. Empirični del pričenjamo z mednarodno priznanim pisateljem Erichom Kästnerjem, katerega dela so prevedena v številne jezike. Njegova biografija je ključna za razumevanje njegovih del, saj vanje vključi veliko avtobiografskih elementov. Sledijo splošni podatki o izbranih delih ter kratek povzetek njihovih vsebin. Kot zadnje in ključno poglavje diplomskega dela je sama prevodoslovna analiza oz. primerjava nemško-slovenskih frazemov v izbranih delih, vključno z mojimi komentarji o uporabi le-teh. Ob morebitnem nestrinjanju s prevajalčevim delom je podana ustreznejša rešitev s strokovno obrazložitvijo.
Ključne besede: prevajanje, književno prevajanje, primerjava prevodov, frazeologija, frazem, Erich Kästner
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1021; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

3.
Ideologija in njen vpliv na literarni prevod Kästnerjevih mladinskih del: tabu temi nasilje in vera
Katja Hegediš, 2011, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz petih ključnih točk. Najprej je osredotočeno na pojem mladinske književnosti in opredelitvi le-tega. Znotraj tega poglavja se bomo ustavili pri značilnostih mladinske književnosti, njenem poimenovanju, delno njeni zgodovini, etični funkciji in mlademu bralcu, torej recipientu mladinske književnosti ter značilnostim, ki mu morajo biti prilagojene. V drugem sklopu prikazuje vpliv različnih ideologij na mladinsko književnost in njeno prevajanje. Besedilo navaja nekaj primerov mladinskih književnih del s takšnimi spremembami, kot na primer Piko Nogavičko, Bambija, Pepelko. Povzeta so dejstva iz predavanja N. Kocijančič Pokorn, ki so bila ključen povod za nastanek dela. Prikazani sta osrednji tabu temi v prevodih mladinske književnosti: nasilje in vera. Pogled pa je usmerjen tudi na prevajalca, ki včasih agira po svoji volji in tako nesmiselno poseže v prevod in hkrati osiromaši določeno književno delo. Sledi poglavje o literarnem prevajanju, kako so na literarno prevajanje gledali nekoč in kako gledamo nanj danes. Delo prikazuje prevajanje kot zapleteno dejavnost in prevajalca kot osebek, na katerega vplivajo različni dejavniki. Ustavi se tudi pri zgodovini literarnega prevajanja in pri književnem prevodu, omeni tudi pojem ekvivalence, kot zadnje pa se v sklopu tega cilja osredotoča na prevajalca kot bralca in na nujnost, da je prevajalec tudi dober bralec. V predzadnjem sklopu se posveča E. Kästnerju, njegovemu življenju in delu. V zadnjem poglavju pa prikazuje vpliv ideologije na prevode njegovih treh mladinskih del. To so: Pikica in Tonček, Konferenca živali in Dvojčici. Primerjava nemških originalov in slovenskih prevodov prikazuje spremembe, ki so nastale zaradi vpliva ideologije tistega časa. Analiza je osredotočena predvsem na omilitev nasilja in črtanja vere ter na podteme: politika, oblast oziroma moč, krutost, bog, molitev.
Ključne besede: mladinska književnost, Erich Kästner, literarno prevajanje, literarni prevod, ideologije, nasilje, vera
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 2261; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
IZGUBLJENA GENERACIJA: PRIKAZANA NA PRIMERIH WOLFGANG BORCHERT IN ERICH MARIA REMARQUE
Jasmina Tomc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z literarno ubeseditvijo generacije mladih vojakov, ki jih je vpoklic na fronto iztrgal iz zakoreninjenosti v družini in domovini. Vojna je pretrgala njihov osebni razvoj in številni so se iz vojne ali vojnega ujetništva vrnili ranjeni. Za to generacijo se je v literaturi uveljavil izraz »izgubljena generacija«. Erich Maria Remarque in Wolfgang Borchert sta bila med predstavniki te mlade generacije, ki je morala sodelovati v vojni in je po koncu vojne poskušala začeti znova. Z analizo del obeh avtorjev smo primerjali značilnosti »izgubljene generacije« po I. in po II. svetovni vojni, kakor je ubesedena v literarnih delih.
Ključne besede: Izgubljena generacija, Erich Maria Remarque, Wolfgang Borchert, protivojni roman, svetovna vojna.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2597; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (406,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici