Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Mišično-skeletne bolečine so v svetovnem merilu opisane kot ena izmed največjih težav s katerimi se vsaj enkrat v življenju sreča okoli 84% svetovne populacije. Opisane so kot subjektivna izkušnja posameznika najbolje razumljena z naslavljanjem kompleksnih interakcij med fizičnim, psihosocialnim in sociokulturnimi vplivi na posameznikovo percepcijo zdravja in blagostanja. Iz tega vidika je namen pregleda preučiti aktivnosti, ki so ključnega pomena za njihovo preprečevanje. Metode: Uporabili smo metodo pregleda, sinteze in analize znanstvene literature ter metodo kompilacije. Skozi potek samega pregleda smo upoštevali PRISMA smernice in za ocenjevanje člankov smo uporabili Joanna Briggs Institutes ocenjevalno orodje. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena tematska analiza. Rezultati: V študiji je bilo identificiranih 1485 zadetkov od katerih smo v končno analizo vključili osem člankov. Identificiranih je bilo pet sekundarnih tem, ki so se navezovale na elemente obravnavanja mišično-skeletnih bolečin v negovalnih timih: (1) Pristop k MSB; (2) Vidiki MSB; (3) Okolje ki podpira MSB, (4) Vpliv telesne aktivnosti na MSB in (5) Prepreke pri izvajanju telesne aktivnosti za preprečevanje MSB. Razprava in sklep: Glede na vključene pregledane članke je bila ugotovljena relevantnost zdravega načina življenja in vključevanje telesne aktivnosti za preprečevanje ter zmanjšanje pojavnosti simptomov mišično-skeletnih bolečin v negovalnih timih.
Keywords: analiza, zdravstveno stanje, ergonomija, medicinska sestra
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 76; Downloads: 21
Full text (1,47 MB)

Abstract: Tema magistrskega dela se nanaša na ergonomijo in ergonomsko oblikovanje delovnih mest. V magistrskem delu je najprej predstavljena teoretična osnova ergonomije, njena uporaba in obremenitve, ki se pojavijo pri delu. Nato je predstavljeno teoretično ozadje metode OWAS, njene prednosti in slabosti ter način uporabe le te. Sledi pregled različnih delovnih mest, ki so bila analizirana po metodi OWAS. Za vsako obravnavano delovno mesto so zbrani opis, rezultati in predlogi izboljšav. Za tem sledi opis metode EAWS, njena uporaba, omejitve in struktura obrazca. Prikazan je še primer uporabe EAWS na digitalnem dvojčku. Obenem sledi še opis in razlaga rezultatov, ter predlogi izboljšav. Na koncu pa je opisana še primerjava med metodama.
Keywords: ergonomija, delovno mesto, OWAS, EAWS
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 182; Downloads: 41
Full text (2,62 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava povezavo med tremi problemi, s katerimi se trenutno soočamo v Sloveniji. Na eni strani prihaja do pomanjkanja delovne sile, na drugi strani se soočamo s staranjem prebivalstva, na tretji strani pa je prisotnih vse več zdravstvenih težav, s katerimi se pogosteje soočajo starejši zaposleni. Pravilno ergonomsko oblikovano delovno mesto je ključ do uspešnosti in večje učinkovitosti v podjetjih. Bili smo mnenja, da je ustrezna ergonomska ureditev delovnih mest ključna za zdravo staranje zaposlenih in za odpravljanje njihovih potencialnih zdravstvenih težav, ki posledično vodijo v absentizem in prezentizem. V ta namen smo izvedli obsežno statistično analizo, v katero smo vključili 80 anketirancev, ki so zaposleni v različnih slovenskih podjetjih. S pomočjo analize rezultatov smo ugotovili, da se negativni vplivi neustreznih fizikalnih dejavnikov, kot so na primer prisilna drža, ponavljajoči se gibi ter slaba osvetljenost delovnega mesta, s staranjem povečujejo. Raziskali smo, kateri osebni in psihosocialni dejavniki so med zaposlenimi najbolj prisotni – starost, delo s hitrim tempom in ponavljajoče se delo. Raziskali smo tudi pogostost bolniških odsotnosti in njihovo povezavo s starostjo. Izločili smo dobre prakse proaktivne ergonomije, ki jih zaposleni najbolj potrebujejo za uspešno in učinkovito delo, kot so primerna in zadostna osvetlitev delovnega mesta, prilagodljiv delovni čas in večje število krajših odmorov. Empirični del potrjuje, da bi zaposleni podprli odločitev podjetja pri vlaganju v ergonomsko ureditev delovnih mest za izboljšanje počutja in produktivnosti, dvig stopnje varnosti in za blaženje posledic staranja zaposlenih. Glavna dodana vrednost raziskovalnega dela je v predlogu izboljšave, v oblikovanju in predstavitvi ergonomskega modela: »Model vključevanja ergonomije v steber sodobne organizacije«. Učinki modela so pozitivni za vse zaposlene, za vodstvo in podjetje kot celoto. Zaposleni se bolje počutijo, so bolj zdravi, delajo v varnem okolju, so bolj produktivni in se lahko uspešno zdravo in aktivno starajo. Model izpostavlja možnost aktivnega izogibanja problematike zaposlovanja novih kadrov ter nakazuje poti zniževanja stroškov zaradi manjše stopnje absentizma in prezentizma. Z upoštevanjem ergonomskih načel podjetje postane bolj uspešno in učinkovito ter posledično bolj konkurenčno.
Keywords: ergonomija, staranje zaposlenih, pomanjkanje delovne sile.
Published in DKUM: 30.08.2022; Views: 266; Downloads: 91
Full text (3,07 MB)

Abstract: Vsakoletno višanje ciljev uprave podjetja po izboljšanju kakovosti, učinkovitosti in ekonomičnosti proizvodnega obrata z namenom povečanja proizvodne fleksibilnosti in odzivnosti do končnih kupcev in ohranjanja konkurenčnosti na globalnem trgu nas vedno znova žene, da iščemo načine, kako zastavljene cilje doseči. Magistrsko delo se osredotoča na iskanje ustreznih rešitev s pomočjo metod in orodij, ki se navezujejo na model organizacijske ergonomije. Glede na problemsko stanje v proizvodnem obratu ocenjujemo, da je ta model najbolj ustrezen za implementacijo, saj obravnava delavca, tehnologijo in procese. Z analizo stanja v proizvodnem obratu, ki proizvaja kopalniško pohištvo, smo poiskali izboljšave in rešitve, ki bodo vplivale na humanizacijo dela, boljšo kakovost, učinkovitost in ekonomiko obrata. Obravnavali smo tako strojni oddelek kot tudi montažno linijo sestave omarice z umivalnikom. Na ključnih delovnih mestih smo izvedli meritve s pomočjo metode OWAS. Meritve snemanja poteka procesa smo razdelili na dva sklopa, in sicer na izdelavo polizdelka in izdelavo omarice z umivalnikom. Prav tako smo izračunali OEE za stroje ter skupni OLE za montažno linijo. Dobljene rezultate smo podrobno analizirali in izdelali predloge za izboljšave. V zadnjem delu naloge smo s ciljem izboljšanja rezultatov pred prenovo izvedli študijo primera prenove delovnega mesta za sestavo in montažo predala na montažni liniji. Ugotovimo lahko, da smo s prenovo delovnega mesta dosegli razbremenitev delavca in izboljšali njegovo učinkovitost. Na podlagi rezultatov pa lahko dolgoročno računamo tudi na izboljšanje kakovosti in ekonomičnosti obrata.
Keywords: ergonomija, organizacijska ergonomija, učinkovitost, OWAS.
Published in DKUM: 03.05.2022; Views: 456; Downloads: 54
Full text (14,17 MB)

Abstract: Tehnološki razvoj je od nekdaj predstavljal mejnike na področju industrije. Posamezne inovacije so vplivale tako na razvoj delovnih procesov, kot na sama delovna mesta. V zaključnem delu se podrobneje posvetimo eni od teh inovacij in sicer zunajskeletnim sistemom in njihovi implementaciji v industrijo 4.0. Zunajskeletni sistemi so nosljive mehanske komponente, ki omogočajo človeškemu telesu dosegati rezultate, ki jih samo ne bi zmoglo. Hkrati pa telo tudi podpirajo in varujejo. Za razumevanje vseh dejavnikov, ki vplivajo na implementacijo zunajskeletnih sistemov v delovno okolje smo pripravili kompilacijo literature, s katero raziskujemo industrijo 4.0, nazore proaktivne ergonomije ter raznolikost modelov zunajskeletnih sistemov. Modele zunajskeletnih sistemov smo podrobneje raziskali z metodo klasifikacije in opisnim in slikovnim pregledom različnih modelov. V nadaljevanju smo se posvetili analizi elementov, s katerimi smo zmodelirali postopek implementacije. Ustrezne ergonomske metode, postopkovni model implementacije zunajskeletrnega sistema v delovno okolje in program za selekcijo ustreznega modela, ki je še v razvoju, smo opisali ter grafično prikazali. Raziskovanje položaja zunajskeletnih sistemov na slovenskem trgu smo izvedli z intervjujem strokovnjaka s področja optimizacije in opisali njegovo izkušnjo. Spoznali smo potencial zunajskeletnih sistemov in se srečevali s problematiko pomanjkanja dolgoročnih raziskav. Ugotovili smo, da je za uspešno implementacijo zunajskeletnega sistema, potrebno razumevanje vitkih načel, proaktivne ergonomije ter lastnosti zunajskeletnih sistemov.
Keywords: zunajskeletni sistem, industrija 4.0, proaktivna ergonomija
Published in DKUM: 29.11.2021; Views: 427; Downloads: 32
Full text (2,24 MB)