| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 22 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
VPLIV MAKROEKONOMSKIH RAZMER NA OBLIKOVANJE CEN NEPREMIČNIN
Niko Županec, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje odnos med makroekonomskimi spremenljivkami in cenami stanovanjskih nepremičnin v štirih državah, Sloveniji, Avstriji, Nemčiji in v Veliki Britaniji. Raziskava temelji na metodi najmanjših kvadratov z namenom proučitve vpliva pojasnjevalnih spremenljivk, kot so bruto domači proizvod, realna višina dologoročnih obrestnih mer, stopnja brezposelnosti in drugih na odvisno spremenljivko, obravnavano v raziskavi, to je na indeks cene stanovanjskih nepremičnin. Podatki za analizo so pridobljeni iz sekundarnih virov, v obliki časovnih vrst. Podatke smo obdelali, da so bili primerni za analizo. Analizirali so izbrane makroekonomske kazalnike, za katere smo na podlagi preteklih raziskav in analiz predvidevali, da imajo vpliv na cene stanovanjskih nepremičnin. Tekom raziskave smo za vsako posamezno državo razvili linearni regresijski model in z metodo najmanjših kvadratov smo ocenili vpliv posameznega makroekonomskega kazalnika. Ob tem smo testirali vse zahtevane predpostavke metode najmanjših kvadratov, s čemer smo zagotovili verodostojne rezultate.
Ključne besede: nepremičnine, linearna regresija, ekonometrija, empirične raziskave, modeli, spremenljivke, analiza, kazalniki
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 294; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

22.
Vpliv gospodarske krize na produktivnost gradbenega sektorja v Sloveniji: Ekonometrična analiza
Aleksander Krajcer, 2017, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo s pomočjo ekonometričnih modelov skušali prikazati vpliv, ki ga je gospodarska kriza 2008 imela na produktivnost slovenskega gradbenega sektorja. V letih pred krizo je ta rasel po zavidljivih, morda celo previsokih stopnjah, s podobno intenzivnostjo pa je nato ta rast tudi upadla. V prvem delu smo postavili teoretično izhodišče o krizah in o gradbeništvu ter o njuni prepletenosti, v drugem delu pa bomo s pomočjo enostavnih regresijskih modelov skušali kvantificirati vpliv gospodarske krize na produktivnost dela v gradbenem sektorju. Produktivnost dela smo izbrali, ker je s strani OECD priporočana kot dobra mera za uspešnost gospodarstva ali sektorja, hkrati pa zaradi pomanjkanja četrtletnih podatkov o obsegu kapitala v sektorju nismo mogli analizirati modela multifaktorske produktivnosti. Pri analizi smo kot odvisno spremenljivko uporabili dodano vrednost gradbenega sektorja, kot neodvisno spremenljivko pa število opravljenih delovnih ur v sektorju. Vse podatke smo pridobili s spletne baze Eurostat, ki deluje pod okriljem Evropske komisije. Ocenili smo ekonometrični model za celotno obdobje (2000 – 2015) ter za dve podobdobji – pred in po nastopu krize. Ugotovili smo, da je njen vpliv nezanemarljiv, saj je padec produktivnosti dela velik – upadel je na približno 30% vrednosti pred krizo.
Ključne besede: gradbeništvo, Slovenija, gospodarska kriza, ekonometrija
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 450; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici