| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko delo
Miha Fermišek, 2024, master's thesis

Abstract: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo). Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni). Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov.
Keywords: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 248; Downloads: 37
.pdf Full text (3,99 MB)

2.
Vpliv probiotikov na zdravljenje in ponovitve okužb sečil pri otrocih
Katarina Meštrović Popovič, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Okužbe sečil (OS) v otroški dobi so pogoste in lahko vodijo v pozne zapleti. Pri skoraj tretjini otrok se lahko OS ponovijo in nekateri otroci potrebujejo antibiotično zaščitno. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali imajo probiotiki ugoden učinek pri zdravljenju in preprečevanju OS pri otrocih, glede na mehanizem nastanka OS in značilnosti probiotikov. Podobnih večjih raziskav na tem področju nismo zasledili. Najprej smo predklinično testirali učinkovitost nekaterih probiotikov na Escherichio coli (E. coli), najpogostejšo povzročiteljico OS in občutljivost probiotikov na antibiotike. Večina probiotikov je pokazala za polovico manjši učinek na E. coli od antibiotikov. Najoptimalnejši probiotični sev, Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), smo nato uporabili v pilotski, dvojno slepi, randomizirani, s placebom kontrolirani, prospektivni raziskavi, v kateri smo preverjali njegovo učinkovitost pri zdravljenju in preprečevanju OS pri otrocih. Raziskava je potekala l.2016 na Otroškem odd. Splošne bolnišnice Celje. Vključili smo 30 otrok z OS, ki so med zdravljenjem in nato še pol leta prejemali probiotk/placebo. Otroci, ki so ob antibiotiku prejemali probiotik, so potrebovali 1,5 dan krajši čas antibiotičnega zdravljenja in 2 dni manj hospitalizacije. Manj otrok s probiotikom je imelo ponovitev OS. Potrebne bodo študije na večjem, bolj homogenem vzorcu otrok, za potrditev rezultatov te pilotske študije.
Keywords: probiotiki, okuţbe sečil, antibiotiĉna zašĉita, otroci, uropatogena E. coli (UPEC), Lactobacillus plantarum.
Published in DKUM: 24.05.2023; Views: 742; Downloads: 94
.pdf Full text (4,04 MB)
This document has many files! More...

3.
Analiza fenolov v listih murv (Morus sp.) in njihov protibakterijski učinek : magistrsko delo
Špela Jelen, 2022, master's thesis

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih in posameznih fenolov v listih genotipov različnih vrst murv (Morus alba, M. alba × rubra, M. nigra, M. australis). Na podlagi fenolnega profila smo odbrali genotipe z največjimi vsebnostmi in proučili protibakterijski učinek murvovih ekstraktov na rast dveh bakterij, grampozitivne Staphylococcus aureus in gramnegativne Escherichia coli. Skupne fenole vseh genotipov smo analizirali s Folin-Ciocalteujevo metodo, posamezne fenole smo analizirali s tekočinsko kromatografijo z UV/VIS-detekcijo. Protibakterijski učinek etanolnih ekstraktov smo določali s Kirby-Bauerjevo disk difuzijsko metodo in z difuzijskim antibiogramom z vdolbinicami. Vpliv protibakterijskega učinka vodnih murvovih ekstraktov na kinetiko rasti obeh bakterij smo preučevali s pomočjo spektrofotometra na mikrotitrski ploščici. Najvišje vrednosti skupnih fenolov (21,51 ± 2 mg GAE/g SS), klorogenske kisline (14,9 ± 0,86 mg/g SS), 4-kafeoilkininske kisline (4,36 ± 0,22 mg/g SS), 5-p-kumaroilkininske kisline (2,2 ± 1,21 mg/g SS), kvercetin glikozida (0,74 ± 0,01 mg/g SS) in kemferol-acetil-heksozida (4,42 ±0,01 mg/g SS) so dosegali sadni genotipi (M. alba × rubra, M. nigra, M. australis), medtem ko so genotipi bele murve (M. alba) vsebovali največ rutina (2,67 ± 0,7 mg/g SS) in kvercetin-malonil-heksozida (1,59 ± 0,39 mg/g SS). Pri difuzijskem antibiogramu z diski inhibicijskih con pri E. coli ni bilo, medtem ko je bil pri difuzijskem antibiogramu z vdolbinicami učinek bakteriostatičen. Pri poskusu s S. aureus se je inhibicijska cona izrazila pri vseh koncentracijah murvovih ekstraktov, a je bila bakteriostatična. Na podlagi spektrofotometričnih rezultatov lahko sklepamo, da murvov ekstrakt nekaj ur zavira rast bakterij S. aureus in E. coli, nato pa jo vzpodbudi, kar lahko pripišemo proteinom in ogljikovim hidratom v ekstraktu. Za nadaljnje raziskave bi bilo smiselno uporabiti čisti fenolni ekstrakt brez beljakovin in ogljikovih hidratov, saj slednji dve snovi predstavljata hranilo za bakterije.
Keywords: Murve (Morus sp.), fenolni profil listov, protibakterijski učinek, S. aureus, E. coli
Published in DKUM: 07.12.2022; Views: 852; Downloads: 161
.pdf Full text (7,20 MB)

4.
Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktov
Sara Štumpf, 2018, master's thesis

Abstract: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Keywords: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 2100; Downloads: 298
.pdf Full text (2,09 MB)

5.
Ugotavljanje učinkovitosti klorovega dioksida na Escherichia coli v pitni vodi
Nuša Kotnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pitje vode, onesnažene z bakterijo Escherichia coli (E. coli), lahko pripelje do okužbe, ta pa lahko povzroči resna bolezenska stanja. Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinkovitost klorovega dioksida pri uničenju bakterije E. coli v pitni vodi. V okviru diplomskega dela smo izvedli štiri eksperimente. Učinkovitost smo preverjali z uporabo 0,2 mg/l raztopine klorovega dioksida. Za raziskovanje smo uporabili pitno vodo iz mariborskega vodovoda, ki so jo za potrebe naših raziskav v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor (NLZOH) laboratorijsko »okužili« z E. coli. Št. bakterij prisotnih v vodi smo določevali s pomočjo metode membranske filtracije, koncentracijo skupnega klora v vodi pa s kolorimetrično metodo (DPD test). Ugotovili smo, da je klorov dioksid učinkovit pri uničenju (deaktivaciji) E. coli v pitni vodi. Rezultati kažejo, da je za deaktivacijo E. coli potreben kontaktni čas manjši od 1 min.
Keywords: klorov dioksid, učinkovitost, Escherichia coli, E. coli, pitna voda
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 2613; Downloads: 242
.pdf Full text (2,38 MB)

6.
Seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotik
Klemen Ojsteršek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Bakterije so lahko za nas smrtonosne in nam povzročijo velike težave, lahko pa nam tudi ob pravem znanju in pravi uporabi zelo izboljšajo kvaliteto življenja. Zelo dober primer predstavlja bakterija Escherichia coli, saj je prav tako patogena kot zelo koristna. V diplomskem delu smo predstavili in ugotavljali seznanjenost populacije študentov z bakterijo Escherichia coli, s patogenimi sevi bakterije E. coli, s probiotičnim sevom bakterije E. coli in s probiotiki. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke s seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotik, kateri je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 40 študentov Fakultete za zdravstvene vede Maribor in Visoke zdravstvene šole Celje. Rezultati: Ugotovili smo, da študentje bolje poznajo bakterijo Escherichia coli kot patogen, kot probiotik. Četrtina anketiranih še ni slišala za probiotični sev bakterije Escherichia coli, vendar pa kar dobro poznajo pozitivne lastnosti probiotikov. Sklep: Na podlagi raziskovalnega dela, smo ugotovili, da študentje zdravstvenih fakultet vedo kaj je bakterija E. coli, vendar pa še vseeno niso dovolj seznanjeni s koristnimi lastnosti te bakterije, zato bi bilo potrebno o znanju in koristi probiotičnih mikroorganizmih bolj vključevati v učni načrt, saj vplivajo na naše zdravje preventivno in prav tako kurativno in s tem pomagajo pri marsikateri zdravstveni težavi.
Keywords: Bakterija Escherichia coli, sev E. coli Nissle 1917, sev E. coli EPEC, sev E. coli ETEC, sev E. coli EHEC, sev E. coli EIEC, sev E. coli EAEC.
Published in DKUM: 28.02.2018; Views: 2020; Downloads: 173
.pdf Full text (1,34 MB)

7.
Vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku
Dunja Šulc, 2017, master's thesis

Abstract: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki dokazano pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah. Probiotični sevi imajo različne mehanizme delovanja in opravljajo specifične naloge. Na trgu je dostopnih vedno več probiotičnih izdelkov, predvsem v obliki prehranskih dopolnil. Zaradi potrošniške industrije moramo biti pozorni, da za probiotike štejemo zgolj izdelke, ki so analizirani in vsebujejo probiotične seve, katerih učinke potrjujejo klinične raziskave. V magistrskem delu smo preverili vpliv različnih probiotikov na rast in preživetje bakterije Escherichia coli v mleku.
Keywords: probiotiki, pozitivni učinki probiotikov, Escherichia coli, klasične gojitvene metode štetja mikroorganizmov, PCR, metoda agar spot.
Published in DKUM: 18.01.2018; Views: 2345; Downloads: 126
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
Inhibicija modificiranega polietilena na rast mikrobnih celic
Patricia Govedić, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je proučiti antimikrobno učinkovitost modificiranega polietilena na rast mikrobnih celic. Antimikrobno učinkovitost modificiranih polietilenskih (PE) materialov smo testirali na štirih vzorcih (vzorci 1, 2, 3 in 4), ki so bili obdelani na različne načine in so vsebovali cinkov oksid (ZnO), kot potencialni inhibitor rasti mikrobnih celic. Kot slepi vzorec (vzorec, ki ne vsebuje inhibitorja rasti mikrobnih celic – ZnO) smo uporabili PE material brez aditivov (vzorec 0). Pri tem smo uporabili dve metodi za določevanje antimikrobne učinkovitosti testiranih materialov: klasično kontaktno metodo in metodo po ISO 22196:2007 standardu. Pri klasični kontaktni metodi gre za d inhibicije rasti mikrobnih celic na osnovi vizualnega zaznavanja in ne moremo natančno določiti stopnje inhibicije. To je enostavnejša, vendar manj natančna metoda. Pri uporabi metode po ISO 22196:2007 standardu pa lahko določimo stopnjo inhibicije, saj zajema indirektno števno metodo za določitev mikrobne populacije. Primerjali smo rezultate obeh metod in ugotovili, da klasična metoda ni dala zadovoljivih rezultatov, ker ni bilo mogoče zagotovo trditi ali gre za inhibicijo rasti mikrobnih celic ali ne. Z uporabo metode po ISO 22196:2007 pa smo lahko določili stopnjo inhibicije rasti mikrobnih celic na modificiranih materialih polietilena. Ugotovili smo, da je potrebno pripravljene razredčine vzorcev hraniti v ledeni kopeli (-4 °C), da preprečimo morebitno razmnoževanje mikroorganizmov v pripravljenih razredčinah pred pričetkom izvajanja testov. Prav tako je potrebno testne materiale (predvsem slepe vzorce, ki ne vsebujejo ZnO) pred ponovno uporabo sterilizirati v avtoklavu s postopkom suhe sterilizacije, saj z metodo, ki jo opisuje ISO 22196:2007 (spiranje materiala s 70 % etanolom) ne zagotavlja popolnega uničenja mikrobnih celic na površini testnih vzorcev. Z uporabo metode po ISO 22196:2007, kjer smo kot testna mikroorganizma uporabili Gram negativno bakterijo Escherichia coli (DSM 498) in Gram pozitivno bakterijo Staphylococcus aureus (DSM 346), smo dokazali, da vsi testni modificirani polietilenski materiali inhibirajo rast obeh bakterij.
Keywords: ISO 22196:2007 standard, modificirani PE, inhibicija rasti mikrobnih celic, E. coli, S. aureus
Published in DKUM: 14.09.2017; Views: 1170; Downloads: 71
.pdf Full text (1,94 MB)

9.
Vpliv različnih aditivov v izbranih polimernih materialih na rast gram pozitivnih in gram negativnih mikroorganizmov
Nika Kučuk, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Glavni namen diplomske naloge je bil določiti tisti polimerni material, ki bo najbolj zaviral rast mikroorganizmov. Antimikrobno aktivnost izbranih polimernih materialov z dodatkom različnih koncentracij cinkovega oksida (ZnO) ter drugih aditivov (stearinska kislina) smo testirali na gram negativni bakteriji Escherichia coli in gram pozitivni bakteriji Staphylococcus aureus. Analizni postopek smo izvedli v skladu z ISO standardom 22196:2007, kjer je opisana metoda, s katero smo določili antimikrobne lastnosti izbranih polimernih materialov. Uporabili smo osem različnih materialov, od katerih so bili štirje iz polietilena (PE), ostali štirje pa iz polipropilena (PP). Izbrani polimerni materiali so vsebovali različne koncentracije ZnO ter preostalih primesi. Antimikrobno aktivnost materialov smo določevali na osnovi primerjave med številom preživelih bakterijskih kolonij na testnih vzorcih, ki so vsebovali ZnO, s številom preživelih bakterijskih kolonij na slepih vzorcih, ki niso vsebovali ZnO ali drugih primesi. Rezultati so pokazali, da ZnO in dodane primesi v vseh uporabljenih polimernih materialih uspešno inhibirajo rast in razmnoževanje gram pozitivne bakterije S. aureus. Popolna inhibicija na gram negativno bakterijo E. coli pa je bila dokazana le pri dveh izbranih polimerih. Metodo po ISO 22196:2007 smo potrdili na dveh komercialnih materialih, ki sta obdelana s tehnologijo Microban® in GermoSAFE ter zagotavljata antimikrobno učinkovitost.
Keywords: antimikrobne lastnosti, inhibicija rasti mikroorganizmov, E. coli, S. aureus, cinkov oksid, polimerni materiali, polietilen, polipropilen
Published in DKUM: 14.09.2017; Views: 1598; Downloads: 84
.pdf Full text (2,46 MB)

10.
Microorganisms with claimed probiotic properties: an overview of recent literature
Sabina Fijan, 2014, review article

Abstract: Probiotics are defined as live microorganisms, which when administered in adequate amounts, confer a health benefit on the host. Health benefits have mainly been demonstrated for specific probiotic strains of the following genera: Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli. The human microbiota is getting a lot of attention today and research has already demonstrated that alteration of this microbiota may have far-reaching consequences. One of the possible routes for correcting dysbiosis is by consuming probiotics. The credibility of specific health claims of probiotics and their safety must be established through science-based clinical studies. This overview summarizes the most commonly used probiotic microorganisms and their demonstrated health claims. As probiotic properties have been shown to be strain specific, accurate identification of particular strains is also very important. On the other hand, it is also demonstrated that the use of various probiotics for immunocompromised patients or patients with a leaky gut has also yielded infections, sepsis, fungemia, bacteraemia. Although the vast majority of probiotics that are used today are generally regarded as safe and beneficial for healthy individuals, caution in selecting and monitoring of probiotics for patients is needed and complete consideration of risk-benefit ratio before prescribing is recommended.
Keywords: Lactic-acid bacteria, Lactobacillus, Bifidobacterium, Saccharomyces, Enterococcus, Streptococcus, Pediococcus, Leuconostoc, Bacillus, Escherichia coli
Published in DKUM: 21.06.2017; Views: 1944; Downloads: 476
.pdf Full text (267,98 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica