| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju 2000-2023
Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, Eva Konečnik Kotnik, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Dravsko polje predstavlja eno od slovenskih regij z visokim pridelovalnim potencialom, kar je v času, ko je samooskrbnost z zdravo hrano strateškega pomena, izjemno pomembno. Kljub temu pa Dravsko polje predstavlja eno od bolj konfliktnih regij v Sloveniji, saj se tu odvijajo procesi, ki se med seboj izključujejo. Suburbanizacija je z gradnjo posegla tudi na najbolj kakovostna kmetijska območja, zato se delež obdelovalnih površin manjša. V prispevku so analizirani procesi spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju med letoma 2000 in 2023. Prikazane so spremembe kategorij rabe tal na nivoju celotnega Dravskega polja in po katastrskih občinah. Posebej so prikazane tudi smeri spremembe rabe tal in proces ekstenzifikacije. Predstavljeni so procesi sprememb obdelovalnih površin na območjih, ki so izjemnega in zelo velikega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: Dravsko polje, ekstenzifikacija, pridelovalni potencial
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Mentalni zemljevidi Dravskega polja
Eva Konečnik Kotnik, Petra Jesenek Bračko, Danijel Ivajnšič, Igor Žiberna, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V poglavju Mentalni zemljevidi Dravskega polja je prikazana raznolikost zaznav in pojmovanj o Dravskem polju na vzorcu učencev in dijakov zaključnih razredov osnovne šole ter gimnazije. Poglavje se osredotoča tudi na nekatere vidike strukturne analize prepoznanih vsebin ter na načine pristopanja k ustvarjanju mentalnih zemljevidov. Potrjena je bila različnost pristopanja k izražanju znanja na mentalnih zemljevidih glede na spol in starost, ne pa tudi glede na lokacijo šole. Tematska analiza vpisov je pokazala, da obstaja določen razkorak med t. i. šolskim znanjem, tudi med znanjem različnih predmetov, ter vsakdanom, kar bi lahko interpretirali tudi kot razkorak med pojmovnim in zaznavnim ali med teorijo in prakso. Temeljna veščina, ki jo želimo razvijati s poukom geografije, to je geografsko mišljenje (vzročna-posledičnost, celostne interpretacije pokrajine, trajnostni vidiki vsebin) je bila izražena v zelo nizkem deležu. Priložnost regionalno-geografskega izobraževanja se kaže v poglabljanju pokrajinskih interpretacij, kar je povezano s kartografsko in jezikovno-izrazno pismenostjo.
Ključne besede: Dravsko polje, mentalni zemljevidi, zaznave, pojmovanja, pokrajinska interpretacija
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Dravsko polje
2023, znanstvena monografija

Opis: Dravsko polje je do sredine 20. stoletja veljalo za tipično obpanonsko podeželsko pokrajino, ki so ji glavno identiteto dajale agrarne dejavnosti. S procesom urbanizacije in razvojem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so industrija, promet in hidroenergetika, se je značaj regije začel spreminjati in zaradi tega Dravsko polje danes predstavlja konfliktno območje nekaterih nasprotujočih si ali celo izključujočih dejavnosti. Območje gravitira k trem regionalnim središčem: Mariboru, Ptuju in Slovenski Bistrici. V bližini vsakega od teh je stopnja transformacije naselij, modernizacija prostorskih struktur oziroma stopnja rurbanosti zelo velika. Polje sodi tudi med naše najrodovitnejše regije. V zadnjem času vse pogosteje poudarjamo, da je za zagotavljanje samooskrbnosti potrebno ohranjati obdelovalne površine, dejanski razvoj na Dravskem polju pa je v nasprotju s tem aksiomom: najbolj kakovostne obdelovalne površine prepuščamo širjenju pozidanih površin v obliki industrijskih obratov, razpršene individualne gradnje in cestnih površin, prisotno pa je tudi zaraščanje za poljedelstvo najkakovostnejših površin. V monografiji Dravsko polje je 13 avtorjev v 12 poglavjih poskušalo osvetliti nekatere aktualne probleme in procese v regiji, ki so jo v zadnjih desetletjih zaznamovale velike spremembe in preobrazba ne le naravnih, pač pa tudi socioekonomskih prvin, ob čemer so posvetili pozornost tudi področju regionalnih interpretacij za namene izobraževanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Slovenija, kulturna pokrajina, regionalna geografija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 392; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (24,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pouk izven učilnice pri naravoslovnih vsebinah v 5. razredu osnovnih šol na Dravskem polju : magistrsko delo
Denise Urbanija, 2023, magistrsko delo

Opis: Pouk izven učilnice je spoznavanje življenjskega okolja, v katerem lahko otrok s svojo domišljijo ustvari podobo okolja v katerem živi, se razvija in pridobiva svoja znanja. Otrokovo raziskovanje pri pouku izven učilnice združuje igro, zagotavlja znanja in samostojno kritično razmišljanje o določeni nalogi. Pri pouku izven učilnice se povečajo otrokova motivacija, radovednost in aktivno sodelovanje. Učitelji se lahko pri izvedbi pouka odločijo za več lokacij, kjer otrokom predstavijo snov na zanimivejši in bolj pristen način. Pouk izven učilnice je vse pogostejši v osnovnih šolah, tako pri nas kot tudi v tujini. V teoretičnem delu smo predstavili pouk izven učilnice in njegove lastnosti ter predstavili povezanost med poukom izven učilnice in učnim načrtom naravoslovje in tehnika. V empiričnem delu smo primerjali odgovore učiteljev in učencev na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da učiteljice vse pogosteje izvajajo pouk izven učilnice, saj narava nudi veliko možnosti drugačnega doživljanja učenja in poučevanja. Tudi pri odgovorih učencev se je pokazalo, da z veseljem sodelujejo pri pouku izven učilnice, saj so mnenja, da so bolj sproščeni, si bolje zapomnijo učno snov, se več družijo s svojimi vrstniki in razvijajo socialne veščine. V praktičnem delu smo predstavili primere naravoslovnih dejavnosti za osnovne šole, ki so sodelovale v naši magistrski nalogi.
Ključne besede: pouk izven učilnice, Dravsko polje, naravoslovne vsebine, 5. razred
Objavljeno v DKUM: 31.08.2023; Ogledov: 321; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

5.
Prispevek k poznavanju prehrane pegaste, Tyto alba, in lesne sove, Strix aluco, na Dravskem polju
Janja Novak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem z metodo analize izbljuvkov analizirala prehrano pegaste in lesne sove na Dravskem polju. Ugotovila sem, da je pegasta sova uplenila 13 različnih vrst malih sesalcev in ptice. Najpogosteje je pegasta sova plenila poljsko voluharico, sledi ji hišna miš. Plenila je še navadno belonogo miš, vrtno rovko, poljsko rovko, ptiče, dimasto miš, rumenogrlo miš, travniško voluharico, gozdno rovko, povodno rovko, črno podgano, velikega voluharja in vrtno voluharico. Medtem, ko je lesna sova na področju Štatenberga uplenila 6 različnih vrst malih sesalcev, ptiče, rake, žabe in hrošče. Lesna sova na področju Drevenika pa 8 različnih vrst sesalcev, ptiče, hrošče, rake in žabe. Pri lesnih sovah je bil najpogosteje uplenjen mali sesalec belonoga miš. Na podlagi najdenih čeljusti v izbljuvkih sem ugotovila razširjenost malih sesalcev na raziskovalnem področju.
Ključne besede: pegasta sova, lesna sova, sovji izbljuvki, Dravsko polje, prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1937; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1453; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

7.
Prezimovalna ekologija velikega srakoperja, Lanius excubitor (Aves: Laniidae)
Dominik Bombek, 2016, magistrsko delo

Opis: V letih 2000–2013 smo izvedli raziskavo biologije zimske populacije velikega srakoperja (Lanius excubitor), na območju Dravskega in Ptujskega polja. V časovnem oknu 13 let smo opravili 144 terenskih popisov na 12 popisnih območjih (Dravsko in Ptujsko polje smo razdelili na 12 manjših območij). Z uporabo metode štetja na površini (neposredno štetje vseh osebkov ciljne vrste na izbranem območju) smo zabeležili 424 osebkov. V sklopu raziskave smo ugotavljali povezavo med številčnostjo velikih srakoperjev in klimatskimi spremenljivkami, testirali prostorsko avtokorelacijo v številu osebkov med območji, določili zgostitve osebkov, ugotavljali povezavo med velikostjo območja in številom srakoperjev, opisali prehranjevalni habitat, ter analizirali lovne strukture in prehrano velikega srakoperja. Dobljeni rezultati izkazujejo, da variabilnosti v številu srakoperjev ni mogoče pojasniti s klimatskimi dejavniki. Zgostitve srakoperjev so bile povezane s strukturiranostjo habitata. Na gostoto osebkov je vplivala raba prostora in ne površina prehranjevalnega habitata. Srakoperji so za prehranjevalni habitat izbirali polja s krajinskimi rekviziti (grmi, drevesa, električnimi vodniki itd.). V prehrani so prevladovali vretenčarji. Kmetijsko okoljski ukrepi niso zadostni za dolgoročni obstoj populacije velikega srakoperja.
Ključne besede: veliki srakoper Lanius excubitor, Dravsko polje, Ptujsko polje, prehrana, dnevna dinamika, lovne strukture, varstvo
Objavljeno v DKUM: 21.06.2016; Ogledov: 1859; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

8.
9.
DEMOGRAFSKA IN ZEMLJIŠKOPOSESTNA PODOBA DRAVSKEGA POLJA V DRUGI POLOVICI 17. STOLETJA
Matjaž Grahornik, 2015, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena demografska in zemljiškoposestna podoba gospoščin oz. pristav, vasi in krajev na ozemlju večjega dela Dravskega polja iz okoli začetka 17. stoletja pa do sredine 18. stoletja. Glavna pozornost je namenjena obdobju druge polovice 17. stoletja, tj. času, ko so posamezne župnije iz obravnavanega območja začele voditi oziroma je vsaj ohranjenih večje število matičnih knjig. Podatki iz matičnih knjig hoške, slivniške, limbuške, hajdinske in spodnjepolskavske župnije iz tega časa so v navezavi z nekaterimi drugimi pisnimi viri, na primer ohranjenimi urbarji, seznami, zapisniki in popisi, omogočili nastanek vsebinsko zaokroženega magistrskega dela, ki vsebuje nekatera nova demografska, posestna in druga spoznanja.
Ključne besede: Dravsko polje, Spodnja Štajerska, matične knjige, 17. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2015; Ogledov: 2639; Prenosov: 573
.pdf Celotno besedilo (8,15 MB)

10.
Prispevek k favni in izbiri habitata kačjih pastirjev (Odonata) na območju Dravskega polja z okolico
Marko Kolarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Med 17. in 28. julijem 2013 je v Račah potekal raziskovalni tabor študentov biologije. Kot večletni ljubiteljski raziskovalec kačjih pastirjev sem se ga udeležil, z namenom, da pod mentorstvom Damjana Vinka izvem še več o teh izredno hitrih žuželkah. Kačji pastirji so plenilske žuželke z nepopolno preobrazbo in večino življenja preživijo v vodi kot ličinke. Na dvainpetdesetih lokalitetah na širšem območju Dravskega polja smo zabeležili 44 različnih vrst odraslih kačjih pastirjev. Iskali in določali pa smo tudi ličinke in olevke. V dvanajstih dneh smo popisali skoraj 3000 odraslih predstavnikov. Podatke smo skrbno zapisovali in na podlagi teh sem kasneje prišel do različnih zaključkov.
Ključne besede: Kačji pastir, popis, RTŠB 2013, Dravsko polje, Pohorje, ekologija, rdeči seznam
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 1872; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici