| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Keywords: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Published: 14.12.2009; Views: 2284; Downloads: 374
.pdf Full text (615,28 KB)

2.
SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV NA TRGU EU
Mojca Zagernik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo v šestih poglavjih analizirali svoboščino prostega pretoka storitev na trgu EU. V uvodnem delu smo predstavili namen, cilje in osnovne trditve diplomske naloge, opredelili predpostavke in omejitve ter določili metode raziskovanja. V drugem poglavju smo raziskali, kakšen je pomen skupnega trga v EU in predstavili vlogo storitev na trgu EU. Skozi pravne vire smo analizirali pravno podlago za razvoj svoboščine prostega opravljanja storitev ter ugotovili, da obstajajo ovire, ki omejujejo prosto opravljanje storitev ponudnikom storitev ter ovire, ki onemogočajo prosto sprejemanje storitev v EU. V tretjem poglavju smo natančneje analizirali in definirali posamezne vrste ovir, ki se kažejo kot diskriminatorna ravnanja ter posledično izboljšujejo položaj domačim ponudnikom storitev v primerjavi s ponudniki iz drugih držav članic. V četrtem poglavju smo podrobneje preučili nastanek in postopek razvoja najnovejše direktive s področja opravljanja storitev v EU, ki poleg sodne prakse Sodišča ES predstavlja najpomembnejšo pravno podlago na tem področju. V petem poglavju smo opredelili pravila za opravljanje storitev in v šestem poglavju razmejili omejitve in izjeme od pravila o prostem opravljanju storitev v EU. Sklenili smo, da so storitve eno najpomembnejših področij izgradnje skupnega trga EU in da so aktivnosti EU usmerjene k odpravljanju ovir na področju svobode opravljanja storitev.
Keywords: Evropska unija, Pogodba o Evropski Skupnosti, skupni trg EU, prost pretok storitev, svoboda do ustanovitve sedeža, sodna praksa sodišča evropskih skupnosti, diskriminacija, nediskriminatorne omejitve z diskriminatornim učinkom, osebne svoboščine, neposredni učinek, Direktiva 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu.
Published: 10.12.2010; Views: 2255; Downloads: 360
.pdf Full text (389,12 KB)

3.
DAVČNI VRTILJAK
Sandi Vidovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Davčna prevara, znana kot »missing trader«, je sistemsko organizirana utaja davkov. Že od leta 1992 so transakcije med državami EU obdavčene z 0 % stopnjo davka na dodano vrednost. Sistemsko organizirana prevara izkorišča sistem obdavčitve z davkom na dodano vrednost, kjer prihaja do ponavljajočih se nakupov in prodaj med poslovnimi subjekti. Tako prihaja do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega davka na dodano vrednost oziroma do neupravičenega zahtevka za vračilo davka na dodano vrednost, ki s strani »missing trader«družbe ni bil plačan.
Keywords: Ključne besede: gospodarski kriminal, davčni vrtiljak, »missing trader«, finančna kriminaliteta, davčne utaje, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba Komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča EU C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev.
Published: 03.02.2011; Views: 2728; Downloads: 422
.pdf Full text (7,75 MB)

4.
PRIDOBIVANJE LASTNIH DELNIC PREKO TRETJIH OSEB
Helena Brandner, 2011, master's thesis

Abstract: Povzetek V magistrski nalogi avtorica na osnovi zgodovinske, primerjalne in ekonomske analize preverja znana dejstva o pridobivanju lastnih delnic preko tretjih oseb, da bi lahko potrdila tiste resnice, ki iz teh dejstev izhajajo. Skozi zgodovinske razloge pojasni restriktivnost politike kontinentalne Evrope ko gre za nakup lastnih delnic v primerjavi z anglosaksonskimi državami. Na podlagi obsežne primerjalne analize pravnih instrumentov, ki so vključeni v pravni posel pridobivanja lastnih delnic preko tretjih oseb je ugotovljeno, da je operacija podvržena zavzetemu pravnemu urejanju. Čeprav je pravni posel dopusten, je senca izigravanja vedno bolj prisotna. Pridobitev lastnih delnic preko tretjih oseb odpira vprašanja varovanja osnovnih postulatov gospodarske družbe. Skozi primerjavo anglosaksonskega dojemanja vloge kapitala in varovanja upnikov je narejena primerjava na nemški AktG, katerega povzema tudi Evropska Unija in analogno na slovenski ZGD-1. Avtorica ugotavlja, da so osnova za izigravanje ohlapna zakonodaja v odnosih med povezanimi družbami. Predstavljeni so določeni konflikti in prepovedi pridobivanja, ter njihova pravna ureditev. Obdelana je tudi odgovornost v primeru kršitev. S pomočjo ekonomske analize poskuša avtorica pojasniti učinek liberalizacije Druge direktive 77/91/EGS, ki je nastala kot odgovor na globalizacijo svetovnega gospodarstva in integracijo finančnih trgov v slovenskem finančnem prostoru. Skladno z ugotovitvami avtorica v zaključku naloge podaja rezultate analize problema in ugotavlja, da bi večja občutljivost udeležencev finančnih trgov v prihodnje lahko preprečila ciljno zlorabo inštrumenta odkupa lastnih delnic preko tretjih oseb.
Keywords: osnovni kapital, varovanje upnikov in delničarjev, ZGD-1, ZTFI, ZPDO, AktG, Druga direktiva 77/91/EGS, Direktiva 2006/68/ES, motivi in riziki pridobivanja lastnih delnic, izigravanje, lastne delnice, členi od 247. - 251 ZGD-1, pridobivanje lastnih delnic preko tretjih oseb, povezane družbe, odvisne družbe, družbe v večinski lasti, medsebojno odvisne družbe.
Published: 24.03.2011; Views: 2710; Downloads: 544
.pdf Full text (1,54 MB)

5.
PRIMERJALNA REKLAMA IN KRŠITEV ZNAMKE
Nuša Gorenjak, 2016, master's thesis

Abstract: Področje reklame je v Evropski uniji pomembno, saj vpliva na vzpostavitev notranjega trga, kar je ključni cilj Evropske unije. Reklama lahko močno vpliva tudi na stališča ljudi in njihovo dojemanje, zato je ključna njena pravna ureditev. Primerjalna reklama je reklama, kjer so storitve oziroma proizvodi enega proizvajalca primerjani s storitvami oziroma proizvodi drugega. Primerjalna reklama je pravno urejena v Direktivi 2006/114/EC. Pri uporabi primerjalne reklame lahko pride do nelojalne konkurence ali pa kršitve znamke. Vsebina magistrskega dela je osredotočena predvsem na področje kršitve znamke, kot posledice uporabe tuje znamke v primerjalnem oglaševanju. Zaradi prepletanja primerjalnega oglaševanja in prava blagovnih znamk, je pomembna tudi Direktiva 2008/95/ES, ki ureja področje blagovnih znamk. Decembra 2015 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2015/2436, ki je nadomestila Direktivo 2008/95/ES. Njeni pravni učinki bodo vidni šele po letu 2019, ko se izteče implementacijski rok. Cilj Direktive 2015/2436 je predvsem razviti in vzpostaviti dobro delujoč notranji trg ter olajšati registracijo, upravljanje in varstvo blagovne znamke v Evropske uniji. V praksi je prišlo do nejasnosti glede medsebojnega razmerja med primerjalnim oglaševanjem in blagovnimi znamkami, vendar tudi teorija ni imela točno zapisanega razmerja. Rešitev je podala sodna praksa, sedaj pa je to razmerje urejeno tudi v Direktivi 2015/2436. Sodišče EU je odločilo, da imetnik znamke ne sme onemogočiti 3. osebi uporabe enakega ali podobnega znaka v primerjalnem oglaševanju, če so izpolnjeni pogoji za dopustnost primerjalnega oglaševanja, v Direktivi 2006/114. Če obstaja verjetnost zmede v javnosti zaradi uporabe enakega ali podobnega znaka v primerjalnem oglaševanju, potem pogoji iz 4. člena Direktive 2006/114 niso izpolnjeni.
Keywords: Kršitev znamke, primerjalno oglaševanje, Direktiva 2006/114/ES, Direktiva 2008/95/ES, potrošnik.
Published: 23.05.2016; Views: 961; Downloads: 237
.pdf Full text (1,14 MB)

6.
Pridobivanje lastnih delnic po slovenski in angleški zakonodaji
Dorian Gjerkeš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo »Pridobivanje lastnih delnic po slovenski in angleški zakonodaji« primerja ureditev dveh pravnih redov na področju pridobivanja lastnih delnic. V prvih poglavjih je na kratko predstavljena problematika lastnih delnic, razlogi, iz katerih se delniške družbe odločajo za njihovo pridobivanje, ter pravni viri, ki so pomembni za obravnavano temo. V nadaljevanju je predstavljena načelna prepoved pridobivanja lastnih delnic v obeh pravnih redih, izjeme od te prepovedi, pa tudi dodatni pogoji, ki morajo za dopustno pridobitev lastnih delnic biti izpolnjeni poleg izjem. Opisani so posli, s katerimi delniške družbe izigravajo prepoved pridobivanja lastnih delnic in pravna ureditev teh poslov v obeh državah. V zadnjem poglavju so predstavljene posledice pridobitve lastnih delnic, ki se razlikujejo glede na to, ali so bile lastne delnice pridobljene na dopusten ali nedopusten način. V zaključku je podana sklepna primerjava področja pridobivanja lastnih delnic v obeh pravnih redih. Ker tako angleška kot slovenska zakonodaja o pridobivanju lastnih delnic temelji na direktivi 2012/30/EU, je v posameznih poglavjih najprej na kratko predstavljena ureditev direktive, sledi ji ureditev v slovenskem, tej pa ureditev v angleškem pravu.
Keywords: delniška družba, delnice, lastne delnice, pridobivanje lastnih delnic, direktiva 2012/30/EU, Zakon o gospodarskih družbah, Companies Act 2006
Published: 11.05.2016; Views: 612; Downloads: 143
.pdf Full text (568,46 KB)

7.
POMEN TEMELJNIH NAČEL DDV PRI PREPREČEVANJU SAMOVOLJNEGA POSTOPANJA DAVČNEGA ORGANA
David Harl, 2016, master's thesis

Abstract: Dejstvo je, da mora Republika Slovenija kot demokratična država, ki temelji na vladavini prava, zagotavljati predvidljivo ravnanje nosilcev oblasti in nadzor nad njihovimi odločitvami. V času, ki ga zaznamuje vedno večja davčna kompleksnost in ko je že kolikokrat vprašljiva praktična uporaba davčne norme, je utemeljevanje pomena splošnih in temeljnih načel še bolj smiselno. Slednje je še toliko bolj pomembno na področju DDV. Zavedati se moramo, da je DDV v zadnjih letih najpomembnejši vir financiranja javne porabe. Vseskozi, tako v slovenskem kot tudi v evropskem merilu, se še vedno (prepogosto) dogaja, da morajo davčni zavezanci v postopkih pred državnimi organi, brezkompromisno zahtevati upoštevanje njihovih pravic, ki jim pripadajo ter preverjati zakonitost delovanja državnih organov v skladu s črko zakona. V modernih demokratičnih državah obstaja veliko mehanizmov nadzora, pa tudi pravnih sredstev, s katerimi se lahko spreminja delovanje, ravnanje in obnašanje državnih organov in njihovih uradnih oseb, le uporabiti jih je treba. Ker pa se zavedam, da imajo davčni zavezanci v davčnih postopkih nadzora večkrat občutek »majhnosti« in nemoči v razmerju do »samovoljnih« državnih organov, sem se odločil za obravnavo tematike, ki je pred vami. Tako kot velja za vsa druga pravna področja, obstajajo tudi pri postopanju davčnega organa na področju DDV nekatera temeljna izhodišča, osnove in načela, ki jih mora davčni organ pri odločanju o pravicah in obveznostih davčnih zavezancev upoštevati. Da lahko ustrezno presojamo zakonitost teh odločitev, pa je na strani davčnih zavezancev, da poznajo omejitve takšnega odločanja. Gre za vprašanje upoštevanja temeljnih načel DDV pri postopanju davčnega organa v postopkih nadzora DDV. V zapletenem in obsežnem davčnem okolju namreč obstaja več interpretacij pravnih norm, kar lahko privede do razhajanj tako med davčnimi zavezanci in davčnim organom, kot tudi do razhajanj med davčnimi zavezanci samimi. Medtem ko slednje ni problematično, je toliko bolj problematična interpretacija norm s strani davčnega organa, če slednji ne sledi temeljnim načelom DDV. Temeljna načela DDV, ki jih je oblikovalo SEU, lahko odigrajo pomembno vlogo pri enotni interpretaciji odločitev davčnega organa. Glede na to, da postopanje davčnega organa spada v okvir upravnega prava, ki ureja tudi delovanje izvršilne oblasti v primeru uresničevanja pravic in obveznosti davčnih zavezancev, je pomembno poznati ta načela, katerih skupni imenovalec je ta, da je njihovo upoštevanje in spoštovanje v vlogi omejevanja (državne) oblasti ob hkratnem zagotavljanju varstva pravic in obveznosti davčnih zavezancev. Z jasnimi opredelitvami, jasnimi načeli in jasnimi normami pa lahko skrčimo ali celo odpravimo razloge za morebitne pravdne postopke in s tem ustvarimo okolje pravne gotovosti in pravičnosti.
Keywords: temeljna načela, pomen temeljnih načel, DDV - davek na dodano vrednost, postopanje davčnega organa, samovoljno ravnanje, davčni nadzor, davčni zavezanec, kršitve temeljnih načel, direktiva sveta 2006/112/ES, nadzor nad postopanjem davčnega organa, uveljavljanje pravic in obveznosti davčnih zavezancev.
Published: 15.09.2016; Views: 535; Downloads: 42
.pdf Full text (1,48 MB)

8.
POSEBNA UREDITEV OBRAČUNAVANJA DAVKA NA DODANO VREDNOST ZA POTOVALNE AGENCIJE
Erika Režek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem predstavila problematiko obdavčitve potovalnih agencij z vidika njene obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Direktiva Sveta 2006/112/ES omogoča državam članicam uporabo posebne ureditve za potovalne agencije tako, da je z DDV obdavčena le razlika v ceni, marža, ki jo doseže potovalna agencija v zvezi z opravljenimi storitvami do naročnika storitev. Pogoj, ki ga določa ta zakonodaja, je, da potovalna agencija deluje v svojem imenu in za svoj račun in pri zagotavljanju svojih storitev uporablja blago in storitve, ki jih potovalni agenciji dobavijo drugi davčni zavezanci. Rezultat te obdavčitve je, da je kupljena storitev obdavčena tam, kjer je dejansko potrošena, storitve, ki jih vezano na to potovanje zaračuna potovalna agencija, pa so obdavčene tam, kjer je sedež potovalne agencije. Prav tako uporaba te ureditve omogoča, da potovalna agencija prodane storitve šteje kot sestavljene (enotne) storitve in jih kot take zaračuna neposredno potniku. Tu pa se že postavi vprašanje, kdo je potnik: naročnik, ki kupi in koristi te storitve, ali je to le končni kupec (običajno potovanje koristi fizična oseba) ali je potnik lahko tudi druga potovalna agencija, ki potovanje kupi in ga naprej proda končnemu kupcu? Že prvotna Direktiva Sveta 77/388/EGS o skupnem sistemu davka na dodano vrednost iz leta 1977 je v definiciji določila 1. odstavka 26. člena, v katerem je opredeljeno področje uporabe posebne ureditve, uporabila izraz »naročnik«, ang. »customer«, v ostalih odstavkih pa »potnik«, ang. »traveller«. Direktiva Sveta 2006/112/ES iz leta 2006 je to povzela, vendar je nastal problem pri prevajanju tega določila v jezike držav članic, saj so nekatere države pojem« kupec« kot naročnik storitev uporabile le enkrat, nekatere države članice pa so povsod uporabile pojem »potnik«. Za namene maržne ureditve potnik ni nujno nekdo, ki potuje. Namen zakonodajalca je bil, da se termin potnik ne omeji le na ozko kategorijo oseb, pač pa velja za kupce, ki koristijo počitniški paket in vključuje tudi druge potovalne agencije, ki to storitev prodajo naprej. V nasprotnem je kršeno načelo nevtralnosti med davčnimi zavezanci in povzroča izkrivljeno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Evropska komisija je leta 2002 izpostavila problem uporabe posebne maržne ureditve za potovalne agencije in je predlagala spremembo člena 26 Direktive Sveta 77/388/EGS. Po mnenju Evropske komisije se v skladu s to zakonodajo maržna ureditev uporablja le, če je kupec potnik (t.i. potnikov pristop). V letu 2007 je Evropska komisija začela postopek proti več državam članicam in je proti osmim državam članicam (Španiji, Poljski, Češki, Italiji, Finski, Portugalski, Grčiji, Franciji) na Sodišče EU vložila postopek presoje uporabe posebne ureditve. Te države so maržno ureditev uporabljale ne glede na to, ali je kupec tudi dejanski potnik ali ne (t.i. »kupčev pristop«). Sodišče EU je v letu 2013 odločilo v prid tem državam, tako, da se lahko maržna ureditev uporabi za vse vrste strank, tako v odnosu, ko potovalna agencija proda potovanje drugi potovalni agenciji, t.j. naročniku storitev, kot v odnosu do končnega potrošnika, t.j. kupcu storitev. Ta sodba je povzročila precej nesoglasja s strani potovalnih agencij. Prav tako se postavlja vprašanje določitve marže, ki jo potovalna agencija doseže za posamezno potovanje. Skladno z Direktivo Sveta 2006/112/ES marža potovalne agencije pomeni razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik (brez DDV) in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobavo blaga in storitev, ki jih potovalni agenciji opravijo drugi davčni zavezanci. Države članice določila Direktive Sveta 2006/112/ES še vedno različno implementirajo v nacionalni zakonodaji, zato je te anomalije potrebno odpraviti, na ravni spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES oz. na ravni Sodišča EU.
Keywords: DDV – davek na dodano vrednost, DURS – Davčna uprava Republike Slovenije, FURS – Finančna uprava Republike Slovenije, TOMS, RVC – razlika v ceni, B2B - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetji, B2C - vrsta poslovnega sodelovanja med podjetjem in končnim uporabnikom, EU – Evropska Unija, IBFD - The International Bureau of Fiscal Documentation - Mednarodni urad za fiskalno dokumentacijo, Direktiva Sveta 77/388/EGS − Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, Direktiva Sveta 2006/112/ES - Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, ZDDV-1 - Zakon o davku na dodano vrednost, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 -Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ECTA - Evropsko združenje turističnih agencij in organizatorjev potovanj, GEBTA – Evropsko cehovsko združenje potovalnih agencij za poslovna potovanja
Published: 25.10.2016; Views: 1086; Downloads: 158
.pdf Full text (824,44 KB)

9.
Krmilje hidravlične stiskalnice z vidika varnega delovanja
Boštjan Petrič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obsega povzetek varnostnih standardov in predpisov, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in izdelavi strojev, da dosežemo ustrezno stopnjo varnosti. Na začetku sta opisana Direktiva 2006/42/ES (Direktiva o strojih) ter standard SIST EN 693:2001+A2:2011, kateri se uporablja pri načrtovanju hidravličnih stiskalnic. Pomembno je, da za vsak stroj opravimo oceno tveganja s katero identificiramo nevarnosti, ki so povezane z delovanjem stroja, ter s pomočjo te ocene postopno odpravljamo potencialne nevarnosti. Na koncu naloge je predstavljena implementacija varnostnih standardov na praktičnem primeru hidravlične stiskalnice, ki smo jo načrtovali in izdelali v podjetja Oprema Ravne d.o.o., s poudarkom na varni zasnovi hidravličnega krmilja.
Keywords: Direktiva 2006/42/ES, standard SIST EN 693, hidravlična stiskalnica, varnost.
Published: 05.07.2016; Views: 701; Downloads: 180
.pdf Full text (3,94 MB)

10.
INTERNET IN TELEKOMUNIKACIJE, KOT SREDSTVA MEDNARODNEGA KRIMINALA, KI PO DRUGI STRANI, V ŽELJI PREPREČITVE KAZNIVIH DEJANJ, PREDSTAVLJAJO PREDMET ZLORAB TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Tjaša Zapušek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z namenom uspešnega boja proti terorizmu je Evropska Unija izdala Direktivo 2006/24/EC. Kasneje je Sodišče Evropske Unije Direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov razglasilo za neveljavno, saj je ugotovilo, da globoko posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnega življenja, ter pravico do varovanja zasebnih podatkov. Posledica razveljavitve Direktive je bila, da glede zakonske ureditve vrnili k statusu Quo, pred letom 2005. V diplomski nalogi sem predstavila trenutno nacionalno in Evropsko zakonodajo, obstoječe vrzeli na tem področju, moj pogled na trenutno situacijo ter svoje predloge glede morebitnih izboljšav. Neomajno stojim za svojo trditvijo, da če želimo doseči uspešno mednarodno sodelovanje glede boja proti terorizmu, ki nedvomno predstavlja svojevrsten fenomen čezmejnih razsežnosti, moramo ustvariti trden sistem vsesplošno zavezujočih pravil in zgolj eno definicijo terorizma ter drugih kaznivih dejanj. Če želimo ustvariti zavezujoča pravila glede razpolaganja z relevantnimi podatki, se moramo natančno opredeliti glede vprašanja, kaj je terorizem, proti komu se bojujemo ter kaj konec koncev sestavlja tovrstne skupine.
Keywords: Direktiva 2006/24/EC, Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov, Pravica do zasebnega in družinskega življenja, Varovanje osebnih podatkov, definicija terorizma, protiteroristični ukrepi
Published: 05.07.2016; Views: 573; Downloads: 95
.pdf Full text (402,87 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica