SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza dejavnikov kakovosti storitev javnih uradnikov
Sanja Mešinović, 2009, diplomsko delo

Opis: Veliko organizacij državne uprave so uvedle sistem celovitega upravljanja kakovosti s pomočjo različnih orodij, ki je izboljšal kakovost storitev in so še vedno na poti proti poslovni odličnosti. Zelo redke so organizacije, ki dosegajo vrhunske rezultate za stranke. V državni upravi naj bi sistem managementa kakovosti deloval kot orodje za pravilno izvajanje veljavne zakonodaje ter strokovno izvajanje dela za stranke, saj sodobna javna uprava stremi k prijaznosti in učinkovitosti uprave, ki je usmerjena k stranki. Vedno višja pričakovanja državljanov, ki želijo prejeti kakovostne javne storitve so med drugim odvisna od odnosa med uradnikom in državljanom. Potrebno je doseči zadovoljstvo strank, zato je pomembno, da organizacija raziskuje, ugotavlja in izboljšuje dejavnike kakovosti, ki najbolj vplivajo na kakovost storitve. Za stranko je kakovost storitve prejeta subjektivno in se lahko vrednoti kot razkorak med pričakovano in zaznano storitvijo, kar je ključnega pomena za organizacijo. Izvedena je raziskava o zadovoljstvu strank z dejavniki kakovosti storitev javnih uradnikov, ki je na podlagi statističnih izračunov, pokazala, da so stranke najmanj zadovoljne s pozornostjo uradnikov. Kot najbolj pomemben dejavnik kakovosti se je izkazala strokovnost, kot najmanj pomemben dejavnik kakovosti pa urejenost. Ugotovljene so tudi določene pomanjkljivosti pri posameznih dejavnikih kakovosti, za katere so predlagane izboljšave: večje ozaveščanje zaposlenih o usmerjenosti k stranki, dodatno usposabljanje za delo s strankami, razvijanje medosebnih odnosov in komuniciranja, večje stimuliranje za uspešno reševanje postopkov, ustrezna kadrovska selekcija in e-uprava.
Ključne besede: dejavniki kakovosti, management kakovosti, stranka, kakovost storitev, zadovoljstvo, javna uprava, javni uradnik
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2822; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (756,30 KB)

2.
VPLIV MOTIVACIJE NA KAKOVOST STORITEV V ZDRAVSTVU
Suzana Šuklar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo iskali povezavo med kakovostjo zdravstvenih storitev in motivacijo zaposlenih v zdravstvu. Raziskava je potekala v mesecu decembru 2009 v štirih zdravstvenih domovih Pomurja. V anketo smo vključili zdravstveno osebje z različnimi stopnjami izobrazbe in iz različnih dispanzerjev. Anketirani kakovost pojmujejo predvsem kot strokovno, uspešno in dobro opravljeno delo, katerega cilj je zadovoljen bolnik in zadovoljno zaposleno osebje. Zaposleni se zavedajo, da sta motivacija in kakovost tesno povezana. Najpomembnejši motivacijski dejavnik za anketirane so: kakovostno opravljeno delo, zadovoljstvo na delovnem mestu, zadovoljstvo bolnikov z našim delom, varnost in stalnost zaposlitve, urejene delovne razmere, dobri medsebojni odnosi med sodelavci, dobri medsebojni odnosi z nadrejenim in samostojnost pri delu. Anketirani se čutijo odgovorne za kakovost svojega dela, zato bi se želeli izobraževati na področju kakovosti obravnave bolnika in kakovostni zdravstveni negi. Kot razloge za manj kakovostno delo navajajo anketirani predvsem pomanjkanje časa, motivacije in znanja ter neustrezne pogoje dela. Kot vzpodbudo za dvig motivacije za kakovostne storitve bi potrebovali finančne stimulacije, več izobraževanj, urejene delovne razmere, boljše delovne pogoje in sprotno reševanje težav.
Ključne besede: zdravstvo, kakovost storitev v zdravstvu, management kakovosti, motivacija, motivacijski dejavniki v zdravstvu
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 3467; Prenosov: 830
.pdf Celotno besedilo (353,94 KB)

3.
ANALIZA DEJAVNIKOV KAKOVOSTI SLOVENSKE IZHODNE STRATEGIJE 2010-2013
Vito Kekec, 2010, diplomsko delo

Opis: Nahajamo se v obdobju, ko nas finančno-gospodarska kriza počasi že zapušča, vendar pa ostajajo še vedno globoke rane, ki so posledica krize ali obdobja pred njo. Zato je slovenska vlada v začetku februarja 2010 izdala Slovensko izhodno strategijo 2010-2013, ki naj bi nudila »kakovostne« usmeritve za izhod iz tega težavnega obdobja, obenem pa predstavljala tudi ključni element pri okrevanju Slovenije. Ob tem pa se postavlja vprašanje, ali so prioritete ukrepov, ki jih vsebuje Slovenska izhodna strategija 2010-2013 primerno postavljene in ali so v skladu s pričakovanji in zahtevami gospodarstva. V ta namen smo v diplomskem delu razvili model vrednotenja, ki je temeljil na anketni raziskavi izvedeni med managerji srednje velikih in velikih slovenskih podjetij. Z razvitim modelom vrednotenja želimo ovrednotiti dejavnike kakovosti oziroma prioritetno razporediti ukrepe v Slovenski izhodni strategiji 2010-2013. To pa omogoča določiti prioritetno pot izvajanja ukrepov in med drugim izpostaviti ključne, najpomembnejše dejavnike kakovosti v izhodni strategiji, ki bi jim morali glede na razvrstitev v modelu vrednotenja posvetiti največjo pozornost. Raziskava je pokazala soglasje, zadovoljivost zahtev in pričakovanj managerjev srednje velikih in velikih slovenskih podjetij s Slovensko izhodno strategijo 2010-2013. Model vrednotenja kot tudi celotna raziskava sta izpostavila finance oziroma področje financiranja kot najpomembnejši segment v Slovenski izhodni strategiji 2010-2013.
Ključne besede: - Slovenska izhodna strategija 2010-2013 - management kakovosti - dejavniki kakovosti - ocenjevanje kakovosti - model vrednotenja
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 1337; Prenosov: 72

4.
ANALIZA ZADOVOLJSTVA ODJEMALCEV V TURISTIČNI AGENCIJI AŽ
Metka Muhič, 2012, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo odjemalcev je vse pomembnejši faktor uspešnih podjetij. Na zadovoljstvo vplivajo različni dejavniki, katere lahko podjetje razišče in izvede merjenje zadovoljstva odjemalcev. Pomaga si lahko z različnimi sistemi merjenja ter tako najde razloge za svojo uspešnost ali neuspešnost. Neuspešnost se vidi predvsem v številu reklamacij, pritožb, v zmanjšanju števila odjemalcev. Pri turističnih storitvah je v ospredju predvsem kakovost opravljene storitve. To je lahko posamezna storitev ali cel sklop storitev, ki jo lahko odjemalci kupijo pri turističnem ponudniku. Kakovost storitve lahko merimo z različnimi modeli. Veliko časa smo namenili raziskovalnemu delu, kjer smo se osredotočili na odjemalce Turistične agencija AŽ. Najprej smo vsem odjemalcem, ki so zbrani v bazi podatkov Turistične agencije AŽ, poslali po elektronskem naslovu prošnjo za sodelovanje v anketnem vprašalniku. V primeru strinjanja smo poslali anketni vprašalnik, katerega so nam izpolnjenega vrnili. Pri tem smo bili zelo zadovoljni, saj si je večina odjemalcev vzela čas ter vestno izpolnila anketni vprašalnik. Izmed vrnjenimi vprašalniki smo dobili različne in zanimive odgovore, nad kateri smo bili presenečeni, saj smo, kot neizkušeni odjemalci turistične agencije, imeli povsem drugačno mnenje o možnih odgovorih anketnega vprašalnika. Z velikim zanimanjem smo analizirali odgovore ter jih primerjali. Pri tem smo upoštevali hipoteze, katere smo si zastavili na začetku diplomske naloge. Iz analize smo ugotovili, da nismo vseh hipotez predvidevali pravilno, zato smo morali nekaj hipotez zavrniti.
Ključne besede: zadovoljstvo odjemalcev, dejavniki zadovoljstva, merjenje zadovoljstva, storitev, merjenje kakovosti storitev
Objavljeno: 27.11.2012; Ogledov: 1324; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (944,60 KB)

5.
KAKOVOST BIVANJA STAROSTNIKOV V DOMU UPOKOJENCEV
Vesna Lesjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pojmovanje kakovosti bivanja se med ljudmi zelo razlikuje. Nekaterim pomeni največ zdravje, drugim zdravstvena nega, tretjim družabnost. V magistrskem delu smo na podlagi raziskave med stanovalci, svojci in zaposlenimi raziskovali pojem kakovost bivanja v domovih za upokojence. Metodologija raziskave: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za stanovalce, svojce in zaposlene. Uporabljena je bila metoda anketiranja pri 180 osebah (v vsakem izmed domov smo anketirali po 60 oseb). Anketiranje je potekalo od januarja do junija 2013. Rezultate raziskave smo statistično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word ter programskim paketom SPSS. Rezultati: Med stanovalci, svojci in zaposlenimi obstajajo razlike v razumevanju pojma kakovosti bivanja. Ko smo primerjali posamezne skupine, smo največ razlik opazili na področju dobre komunikacije med stanovalci in zaposlenimi ter svojci in zaposlenimi. Obstaja tudi razlika v razvrščanju dejavnikov kakovosti bivanja po prioritetnem vrstnem redu. Posamezne skupine so dejavnike kakovosti bivanja razvrščale po za njih pomembnem vrstnem redu. Najvišjo prioriteto vsem vprašanim predstavljajo zdravje in zdravstvena nega, medicinska oskrba, strokovna usposobljenost ter toplina osebja, zasebnost in prehrana. Med domovi obstajajo razlike v dojemanju dejavnikov kakovosti bivanja. Ugotovili smo, da različno okolje oziroma različni domovi predstavljajo pomembne razlike v dojemanju dejavnikov kakovosti bivanja. Tako obstajajo značilne razlike med Lambrechtovim domom in Domom dr. Jožeta Potrča Poljčane na področju zdravja in zdravstvene nege ter strokovne usposobljenosti in topline osebja. Sklep: Z raziskavo smo lahko definirali kakovost bivanja v domu upokojencev, ki predstavlja zdravje, zdravstveno oskrbo, vero in izobraževanje, družabnost, dostojanstvo človeka in bivalne pogoje.
Ključne besede: kakovost bivanja, dejavniki kakovosti bivanja, stanovalci, svojci, zaposleni, dom upokojencev
Objavljeno: 20.08.2015; Ogledov: 942; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
ZMANJŠEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNO – ŽILNIH BOLEZNI PRI PACIENTIH, VODENIH V REFERENČNI AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE – VLOGA DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE
Alenka Terbovc, 2015, magistrsko delo

Opis: Model referenčnih ambulant družinske medicine prinaša spremembe v obravnavi pacientov na primarnem zdravstvenem nivoju, kar ima za posledico zmanjševanje ali odpravljanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. V timu poleg zdravnika in srednje medicinske sestre sodeluje tudi diplomirana medicinska sestra, ki z znanjem, strokovnostjo in individualnim pristopom pomembno doprinese h kakovosti vodenja bolnikov z dejavniki tveganja. Namen magistrske naloge je bil raziskati zmanjšanje dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni med skupinami pacientov, ki so vključeni v obravnavo v referenčni ambulanti družinske medicine in splošni ambulanti. Uporabljena je bila presečna metoda zbiranja podatkov. Primarni podatki so bili zbrani iz predpisanih obrazcev, ki se izpolnjujejo ob presejalnih pregledih za srčno-žilno ogroženost in obdelani v statističnem programu SPSS. V okviru obdelave podatkov smo uporabili regresijo, analizo variance ANOVA, hi-kvadrat in t-test. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature. Pri kontrolni meritvi je imelo 41,6 % preiskovancev urejen krvni tlak, 45,5 % urejen holesterol ter 53,3 % urejen krvni sladkor. Vsi trije deleži so bili višji kot pri presejalnem pregledu. Delež kadilcev je znašal 23,7 %, kar je bilo prav tako manj kot pri presejalnem pregledu. Visoka srčno-žilna ogroženost (20–40 %) se je znižala pri kontrolni meritvi na 28,0 %, zelo visoka na 6,6 %. Dva- do štirikrat tedensko je bilo telesno aktivnih 54,3 % preiskovancev, petkrat tedensko pa 19,4 %, kar je predstavljalo višje deleže kot pri presejalnem pregledu. Rezultati kontrolne meritve kažejo pri preiskovancih, vodenih v referenčni ambulanti družinske medicine, na statistično značilno boljšo urejenost naslednjih dejavnikov tveganja: krvnega tlaka (x^2= 8,780; p=0,003) in holesterola (x^2= 4,781; p=0,029), ne pa tudi krvnega sladkorja. Pri gibalni aktivnosti je bil rezultat obraten, preiskovanci obravnavani v referenčnih ambulantah družinske medicine so navajali statistično značilno razliko v gibalni aktivnosti (x^2=15,304; p=0,002). Primerjava po spolu v referenčnih ambulantah družinske medicine je ponovno pokazala statistično značilno razliko v srčno-žilni ogroženosti v korist žensk (x^2=19,243: p<0,001). Pri ženskah se je visoka srčno žilna ogroženost znižala na 18,8 % (-6,2 % glede na presejalni pregled), zelo visoka pa na 0,0 % (-3,1 glede na presejalni pregled), pri moških sta se deleža znižala na 26,6 % in 10,9 % (-15,6 % in -4,7 % glede na presejalni pregled). Pacienti, vodeni v referenčni ambulanti družinske medicine, so pomembno izboljšali nekatere izmed dejavnikov tveganja, kar je moč pripisati kakovostni obravnavi, ki jo omogoča model referenčnih ambulant družinske medicine, in hkrati pomembni vlogi diplomirane medicinske sestre v tem modelu
Ključne besede: referenčna ambulanta družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srčno-žilna bolezen, dejavniki tveganja, kakovost, kazalniki kakovosti.
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 847; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (682,01 KB)

7.
ANALIZA DEJAVNIKOV KAKOVOSTI PRIDELAVE JABOLČNEGA SOKA – ŠTUDIJA PRIMERA KMETIJE MATIC
Mojca Selak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetija Matic je kmetija z dolgoletno tradicijo izdelave jabolčnega soka. Tako kot pri vsakem proizvodnem procesu je tudi tukaj potrebno določiti dejavnike, ki vplivajo na kakovost končnega izdelka. Bistvo diplomskega dela je bila definicija glavnih dejavnikov kakovosti. Le-te smo tudi podrobneje analizirali. Določili smo njihov vpliv na končni izdelek. Posamezne dejavnike smo tudi ovrednotili, kateri so bolj in kateri manj kritični za končni izdelek. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme kakovosti, s poudarkom na managementu kakovosti in vse, kar se tiče kakovosti izdelkov in storitev (od zagotavljanja kakovosti izdelkov, postopkov preverjanja kakovosti, izboljševanja kakovosti ter zadovoljstva uporabnikov oziroma kupcev). V raziskovalnem delu, ki smo se ga lotili s pomočjo ankete, smo preverjali, kako dobro nadzorujemo posamezne dejavnike ter kako to vpliva na končni izdelek. Za raziskavo smo uporabili metodo anonimnega anketiranja, s katero smo prišli do ugotovitve, da so kupci z jabolčnim sokom Kmetije Matic ter tudi ostalimi izdelki iz njihove ponudbe zelo zadovoljni. Edina pomanjkljivost, ki smo jo dobili kot rezultat ankete, je poškodovana embalaža ‒ netočno nameščena etiketa na steklenico. To je bilo zaradi napake na stroju, kar pa lahko popravimo tako, da zagotovimo večji nadzor zaposlenega, ki upravlja etiketirni stroj. V raziskavi smo ugotovili, da se okus jabolčnega soka spreminja. Okus se spreminja zaradi močnega vpliva dejavnikov, ki jih je težko predvideti. To so večinoma vremenske razmere, kot so toča, suša. Prav tako so nepredvidljivi tudi škodljivci. Tako se lahko zgodi situacija, da določene sorte, ki prispeva svoj unikaten okus, enostavno ni, ker nesreča lahko prizadene celotno regijo, kjer določena sorta uspeva.
Ključne besede: – kakovost, – proizvodni proces, – dejavniki kakovosti, – zadovoljstvo kupca.
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 428; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Vpliv dejavnikov kakovosti na organizacijsko kulturo in klimo v zdravstvu
Kaja Železnik, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kakovost v zdravstvu ter različni kazalniki le-te. Opredeljeni so kazalniki organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECS), projekt PATH ter šest načel kakovosti. Na podlagi šestih načel kakovosti smo ugotovili, kako je kakovost v zdravstvu povezana in vpliva na zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih bolnišnicah. S pomočjo Likertove lestvice smo ugotovili, katero načelo je za zaposlene v slovenskih bolnišnicah na področju dela najmanj in katero najbolj pomembno. Anketirani so ocenili, da je najpomembnejše načelo varstvo pacientov, zatem osredotočenost na obravnavo pacienta, uspešnost zdravstvenih posegov, enakost do obravnave pacienta, pravočasno zdravljenje, za očitno najmanj pomembno pa so ocenili učinkovitost. Za večjo relevantnost pomembnosti načel kakovosti anketiranih smo v anketi uporabili tudi rangiranje teh načel. Na podlagi dobljenih rezultatov so anketiranci ocenili, da je najpomembnejše varstvo pacientov in najmanj pomembna učinkovitost v smislu – ali lahko nekaj naredimo ceneje z enakim učinkom. V tem delu smo ugotovili, da je rezultat o najbolj pomembnem in najmanj pomembnem načelu enak, ne glede na vrsto merjenja pomembnosti načel.
Ključne besede: Dejavniki kakovosti, kakovost v zdravstvu, organizacijska klima, organizacijska kultura
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici