| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko delo
Mojca Jeromel, 2022, magistrsko delo

Opis: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Potek covida-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo
Tatjana Stojnić, 2022, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Pandemija COVIDA-19 je povzročila paniko po vsem svetu, predvsem zaradi specifičnih značilnosti COVIDA-19. Pri otrocih je verjetnost, da se bodo resno okužili, bistveno manjša in po navadi zbolijo z blažjimi simptomi. Če je imunost pri otrocih oslabljena, morda organizem ne bo sposoben zaščititi pred različnimi okužbami. Možnost hude oblike bolezni COVID-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo je podobna kot pri okužbi z drugimi virusi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pristop dela z metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. V okviru zaključnega dela smo iskali literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, CINAHL ter Google Scholar. Določali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter za prikaz poteka pregleda uporabili diagram PRISMA. Rezultati: Od 1015 identificiranih zadetkov smo jih v končno analizo vključili osemnajst. Na podlagi sinteze dobljenih podatkov smo identificirali dve temi sekundarne ravni, in to otroke z oslabljeno imunostjo in COVIDOM-19 ter diagnozo in zdravljenje COVIDA-19. Za prvo temo smo identificirali tri dodatne podteme, za drugo pa dve. Razprava in zaključek: V naši raziskavi o poteku bolezni COVID-19 pri otrocih z oslabljeno imunostjo smo ugotovili, da so imeli ti otroci večinoma blagi potek bolezni COVID-19. Zelo malo je podatkov o hudem poteku bolezni COVID-19. Izjemno pomembno je zaščititi otroke z oslabljeno imunostjo, še posebej ob trenutnih izzivih, s katerimi se sooča zdravstveni sistem po celem svetu.
Ključne besede: COVID-19, otroci z oslabljeno imunostjo, potek bolezni
Objavljeno v DKUM: 08.08.2022; Ogledov: 50; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (806,75 KB)

3.
Stališča do cepljenja proti covidu-19 na Hrvaškem : magistrsko delo
Lorena Brzuhalski, 2022, magistrsko delo

Opis: Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije. Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka. Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji. Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.
Ključne besede: covid-19, stališča do cepljenja, verjetnost za cepljenje, cepiva
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

4.
Vpliv šolanja na daljavo na gibalno aktivnost učencev v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole v obdobju epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Samantha Sever, 2022, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Gibalna aktivnost učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja pripomore k telesnemu in duševnemu zdravju ter pozitivno vpliva na učno uspešnost otrok. Cilj: Poučiti, kakšno je stanje gibalne aktivnosti otrok v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v času epidemije v Sloveniji, kakšna so njihova stališča do gibalne aktivnosti ter koliko je epidemija in posledično šola na daljavo prispevala h gibalni aktivnosti učencev. Metode: Delo temelji na empirični raziskavi kvantitativne anketne metodologije, z naključno metodo vzorčenja. Raziskava je zajela 198 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke smo zbirali s strukturiranim vprašalnikom. Analiza podatkov je bila opravljena s hi-kvadrat testom, t-testom za neodvisne vzorce, kontingenčnimi tabelami in multiplo linearno regresijo. Rezultati: Večina učencev (74,1 %) drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja se je z gibalno aktivnostjo v času epidemije, ko je šolanje potekalo na daljavo ukvarjala 5- do 7-krat na teden. Učenci, ki so se z gibalno aktivnostjo ukvarjali zelo pogosto, so dosegali tudi boljši učni uspeh. Razprava: Raziskava je pokazala, da se velika večina učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja redno giblje in izpolnjuje priporočila WHO glede izvajanja gibalne aktivnosti. Epidemija ni bistveno posegla v rednost gibalne aktivnosti glede na priporočila. Pomanjkljivosti so bile opažene pri organizirani gibalni dejavnosti, saj se jih večina učencev ni udeleževala. 
Ključne besede: telesna aktivnost, druga triada, osnovnošolsko izobraževanje, epidemija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 37; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Pravo in ekonomija : pravo, ekonomija in epidemija
2022, zbornik

Opis: Epidemija Covid-19 je pomembno posegla v vse segmente življenja: izobraževanje, delo, zdravje, poslovanje, delovanje pomembnih institucij ipd. Prispevki v zborniku izpostavljajo različne segmente in težave, ki so se zaradi epidemije in posledično zaprtja družbe pojavile. Obravnavajo vpliv epidemije na vzpostavitev povezave med strateško-razvojnim in proračunskim načrtovanjem, na pravice intelektualne lastnine v smislu učinkovitejšega zagotavljanja zdravil in cepiv, na študij v smislu zagotavljanja gradiv, ki so avtorskopravno varovana, in uvedbo pouka na daljavo. Posebej je izpostavljena vloga zaprtja družbe pri razvoju novih tehnologij trženja alkohola, analizirane so posledice derogacije pravic gospodarskih subjektov v času epidemije, gospodarska in poslovna negotovost v evrskem območju, ki je bila največja v začetku krize, in možnost meddržavnih tožb pred Sodiščem EU kot mehanizem varstva temeljnih človeških vrednost.
Ključne besede: pravo, ekonomija, epidemija, Covid-19, intelektualna lastnina, pouk na daljavo, gospodarstvo, nove tehnologije, javne storitve, državni proračun, meddržavne tožbe, alkohol
Objavljeno v DKUM: 29.07.2022; Ogledov: 77; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Omejitev gibanja kot ukrep za zajezitev širjenja covid-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Matic Šulc, 2022, diplomsko delo

Opis: V kriznem času pandemije, je nastala potreba po hitrih, učinkovitih in zanesljivih ukrepih s katerimi bi države po svetu zajezile širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2. Ukrep, ki je bil sprejet v večini držav in tudi v Sloveniji, je grobo posegel c človekove pravice in svoboščine. V diplomskem delu smo obravnavali ukrep omejitve gibanja in njegov vpliv na družbo in delo policije. V času, ko se je Korona virus – Covid-19 razširil po skorajda vseh državah sveta, je Vlada Republike Slovenije, kot ena izmed mnogih držav sprejela ukrepe, katerih namen je bil zajezitev in preprečevanje širjenja okužb z covid-19. V diplomskem delu so opredeljeni vsi ukrepi, kateri se nanašajo na omejitev svobodnega gibanja ljudi. Pod drobnogled je vzeto, kakšne posledice je naveden ukrep prinesel za ljudi, kako je vplival na družbo in kako je vplival na delo policije. Raziskovali smo, kakšen vpliv je imel ukrep omejitev gibanja, kot ukrep za zajezitev širjenja Covid-19. Kakšne posledice so nastale. Ali je ukrep omejitve gibanja vplival na psihično stanje ljudi, povečanje nasilja v družini, nezadovoljstvo ljudi in načrtno neupoštevanje ukrepa, poslabšanja gospodarskega stanja in kakšno vlogo je imela policija pri odkrivanju prekrškov in kaznivih dejanj v povezavi z ukrepom omejitve gibanja. Namen je predstaviti vlogo policije in posledic s katerimi se je zaradi ukrepa omejitve gibanja v času pandemije Covid-19 soočala slovenska policija in širša družba. Skozi diplomsko delo smo ugotovili kakšne so bile posledice ukrepov, ki jih je sprejelo večina držav po svetu, kot tudi Slovenija. Osredotočili smo se na ukrep omejitve gibanja, kateri je najbolj posegel v svobodo ljudi. Ugotovili smo, da je pandemija globoko zarezala v družbo, način življenja ljudi, gospodarstvo in delo policije. Družba je v pandemiji spoznala, kako pomembni so medsebojni stiki in svobodno gibanje. Ukrep omejitve gibanja je negativno vplival tudi na gospodarstvo. Policija, kot represivni organ pa je pokazala dobro in hitro prilagajanje na krizne dogodke in razmere. Raziskovanja smo se lotili tako, da smo najprej predstavili teoretičen del, ki zajema tovrsten ukrep prepoved gibanja in ga razdeljuje na različne stopnje, katerih skupna lastnost je omejitev gibanja in posledično zajezitev širjenja okužb z covid-19. Najprej smo začeli s socialnim vidikom in psihološkimi posledicami ukrepov na družbo, nato smo v empiričnem delu zajeli primerjavo stanja, pred in med veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z covid-19. Raziskali smo vpliv pandemije na gospodarstvo in mednarodne odnose. V zvezi s policijskim delom smo predstavili hitro adaptacijo slovenske policije na krizne razmere, kakšne so bile dodatne zadolžitve policije in kako je policija odreagirala na pandemijo. Naprej smo primerjali število kaznivih dejanj z elementi nasilja, število kaznivih dejanj ponarejanje listin. Iz rezultatov raziskav smo ugotovili, da je omejitev gibanja, kot ukrep globoko posegel v človekovo svobodo in posledično na človeško psiho. Vpliv ukrepa pa so čutili v gospodarstvu, kot tudi v policiji. Zato menimo, da bi morale države k strogim omejitvam gibanja pristopiti bolj sistematično in transparentno, saj se nezadovoljstvo ljudi odraža prav zaradi slabe komunikacije odločilnih teles do državljanov. Menimo, da je slovenska policija v časih pandemije svoje delo, kljub kadrovski podhranjenosti, opravljala strokovno, zakonito in učinkovito. V gospodarstvu je po našem mnenju prišlo do temeljitih sprememb. Ljudje so sprejeli dejstvo, da jim je bilo gibanje omejeno, zato je prodaja izdelkov preko svetovnega spleta narasla. Predlagamo, da bi se še več ponudnikov produktov odločalo za spletno prodajo, predvsem manjša podjetja, ker bi tako postala odpornejša na tovrstne krizne dogodke v prihodnje.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, omejitev gibanja, covid-19, zajezitev širjenja
Objavljeno v DKUM: 21.07.2022; Ogledov: 101; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Učenje predšolskega otroka pred in med covid-19 : diplomsko delo
Ines Lah, 2022, diplomsko delo

Opis: Učenje je za predšolskega otroka izrednega pomena, saj se z učenjem vnaša red v kaotično stanje, ki ga obdaja. Učenje v predšolski dobi je zadovoljiti osnovne otrokove potrebe, temelj je radovednost, želja po znanju pa se pojavi kadar koli, tudi ko so ostale potrebe zadovoljene. Za namen diplomskega dela smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode raziskovali in preučevali, kako je epidemija covid-19 vplivala na učenje predšolskega otroka pred in med njo. Prav tako smo raziskovali, kaj se je dogajalo z vzgojitelji, predšolskimi otroki, dejavnostmi pri učenju otroka v času epidemije covida-19. S preučevanjem sekundarnih virov ter samih primarnih podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da je v veliki meri pri otrocih v času covida-19 prišlo do težav, otroci so veliko znanja izgubili, pojavile so se različne težave tako na socialnih, čustvenih kot na drugih področjih. Veliko boljše znanje so imeli otroci pred epidemijo kakor med njo, kar je bilo vidno po vrnitvi v vrtce. Potrebno je bilo obnavljati znanje ter popraviti tako imenovano »škodo«, ki je nastala z epidemijo covida-19. Torej z raziskavo smo ugotovili, da vsaka epidemija in neprijetna situacija pusti pri otroku velike posledice na znanju.
Ključne besede: predšolski otrok, vzgojitelj, vrtec, učenje, covid-19
Objavljeno v DKUM: 18.07.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (979,01 KB)

8.
Telesna dejavnost strokovnih delavcev vrtca v času omejitev zaradi epidemije covida-19
Ana Mohorič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili pomembnost telesne aktivnosti v času izrednih razmer, kot je bila epidemija covida-19, za zdravje in dobro počutje vzgojiteljev oziroma pomočnikov vzgojitelja predšolskih otrok. Želeli smo raziskati, kako so omejitve gibanja zaradi epidemije vplivale na njihove gibalne navade, ali so dosegali priporočila glede telesne aktivnosti in katero vrsto rekreacije so najpogosteje uporabili za telesno aktivnost.  Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih nato obdelali s pomočjo kvantitativne obdelave. V raziskavi je sodelovalo 28 strokovnih delavcev vrtca z območja celotne Slovenije. Za ugotavljanje telesne aktivnosti smo uporabili lestvico IPAQ, ki je specifično namenjena ugotavljanju količine telesne aktivnosti anketirancev.  Z raziskavo smo ugotovili, da so bili vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja v času omejitev gibanja zaradi epidemije covida-19 več časa telesno aktivni kot po sproščenih ukrepih in da so v času omejitev dosegali priporočila glede telesne aktivnosti. Njihova najpogostejša oblika rekreacije je bil sprehod in rezultati o količini telesne aktivnosti glede na okolje so zelo podobni.  Zadovoljni smo, da se strokovni delavci v vrtcu zavedajo pomena telesne aktivnosti za njihovo zdravje, saj smo v raziskavi pridobili podatek, da je bilo v času omejitev zaradi epidemije covida-19 78,57 % vzgojiteljev, ki spadajo v kategorijo visoko aktivni po smernicah raziskave IPAQ. 
Ključne besede: telesna dejavnost, rekreacija, zdravje, vzgojitelj predšolskih otrok, omejitve, covid 19
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 77; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (789,49 KB)

9.
Pojav samomorilnih misli v času pandemije covid-19 pri zdravstvenih delavcih : Diplomsko delo
Čliresa Saramati, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna bolezen je kužna bolezen, ki je od prvega pojava leta 2019 prinesla številne zdravstvene, socialne in gospodarske spremembe po vsem svetu. Velik vpliv je imela na duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije. Zdravstveni delavci so izpostavljeni velikemu tveganju za razvoj samomorilnih misli, zaradi neposrednega vključevanja v oskrbo bolnikov s covidom-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematični pregled, kritično in tematsko analizo ter sintezo strokovne literature na temo pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in CINAHL&Medline. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je pandemija covida-19 pustila veliko posledic na duševnem zdravju zdravstvenih delavcev. Poročali so o pojavu samomorilnih misli, samomorilnega vedenja, depresiji, motnjah spanja, izgorelosti in stresu na delovnem mestu med pandemijo. Razprava in zaključek: V času pandemije covida-19 je bil zaznan povišan pojav samomorilnih misli med zdravstvenimi delavci. Pojav samomorilnih misli lahko preprečimo, če v krizni situaciji poskrbimo za ustrezno vzdrževanje zdravstvenega kadra, predvsem na duševnem zdravju.
Ključne besede: samomorilne misli, zdravstveni delavci, covid-19
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 157; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (609,17 KB)

10.
Vpliv pandemije "covid 19" na učni proces študentov
Jelena Cerović, 2022, magistrsko delo

Opis: Dveletna pandemija je vplivala na učne procese študentov s prehodom na »hibridni model izobraževanja«. Mladi kot posebna družbena kategorija so bili med pandemijo še posebej prizadeti, kar dokazujejo številna poročila po svetu. Pandemija je vplivala na akademsko motivacijo, socialno kohezijo in psihično počutje študentov, pouk je potekal s programskimi orodji, ki so bila uporabljena tudi za ocenjevanje (testiranje) študentov v času pandemije. Prvi del je teoretičen. Opisali smo hibridni model izobraževanja, njegov nastanek, v nadaljevanju pa smo se osredotočili na opis popolnega prehoda študentov na ta način izobraževanja v času pandemije »covid-19«, prav tako pa smo opisali vpliv pandemije »covid-19« na študente medicine in usposabljanje zdravstvenega osebja. V drugem delu smo raziskali svojo temo: Vpliv pandemije »covid-19« na učni proces študentov. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Postavili smo dve hipotezi, eno ovrgli in drugo sprejeli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj za naslednja področja: 1. izobraževanje; 2. varnost in zdravje; 3. zaupanje v institucije; 4. delo in zaslužek; udeleženci so bili vnaprej obveščeni o obravnavanih temah. Anketiranci so imeli večinoma pozitivne ocene oziroma se ni nič spremenilo, medtem ko je bila njihova ocena »zaupanje v institucije« med izrednim stanjem večinoma negativna.
Ključne besede: pandemija »covid-19«, izobraževalni proces, učenje na daljavo, študenti, profesorji
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 56; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (13,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici