1. Nakupne navade slovenskih kupcev v času epidemije covid-19Melani Djura, 2025, undergraduate thesis Abstract: Leta 2020 je svet zajel virus, ki povzroča bolezen covid-19. V Sloveniji smo epidemijo
razglasili marca istega leta. Virus pa ni prinesel le zdravstvenih težav, ampak je povzročil
tudi različna prilagajanja na vseh področjih vsakdanjega življenja. Eno izmed pomembnih
prilagoditev so morale narediti tudi fizične trgovine, saj se je tam na majhnem prostoru
zadrževalo veliko ljudi, kar je omogočalo hitro širjenje virusa. Trgovine so bile prisiljene
upoštevati priporočila vlade, saj je to bila edina možnost za nadaljnje poslovanje. V
diplomskem delu smo opredelili dva širša vsebinska sklopa, in sicer nakupne navade in
epidemiji covida-19. Za lažje ugotavljanje sprememb v nakupnih navadah smo uporabili
vprašalnik, s katerim smo raziskovali, kako so se nakupne navade iz časa epidemije
covida-19 prenesle v sedanjost. Predvsem smo se osredotočali na pogostost nakupov,
vrednost nakupov in nakupne preference. Obiski fizičnih trgovin so se po obdobju
epidemije covida-19 nekoliko povečali, vendar ne bistveno. Analiza je pokazala, da
Slovenci raje obiskujemo fizične trgovine, kar je deloma posledica dejstva, da številna
slovenska mesta še vedno nimajo možnosti dostopa do spletnega nakupa prehrambnih
izdelkov. Poleg tega Slovencem še vedno veliko pomeni fizični stik z izdelkom pred
nakupom. Pri spletnih nakupih je razlika v pogostosti nakupov minimalna. Nakupi so bili
nekoliko pogostejši med epidemijo, kar lahko pripišemo dejstvu, da določene
neprehrambne trgovine v tistem času niso obratovale. Velik del odjemalcev, ki so se med
epidemijo raje odločali za spletne nakupe, je to storil zaradi zdravstvene varnosti. Tudi
povprečna vrednost nakupov se med in po epidemiji covida-19 ni spremenila. Med
epidemijo so odjemalci opravili manj večjih nakupov, medtem ko sedaj opravijo več
manjših nakupov. Po celotni analizi vprašalnika lahko ugotovimo, da se nakupne navade
Slovencev po epidemiji covida-19 niso drastično spremenile. Slovenci raje pred nakupom
izdelek vidimo, ga preizkusimo in/ali oblečemo ter se pogosto odločamo za svetovanje.
Prav tako pa se raje držimo ustaljenih nakupnih navad in rutin. S tem nam znane navade
zmanjšujejo možnost za nezadovoljstvo z nakupom, medtem ko rutine pomagajo pri
udobju vsakdanjih opravil.
Keywords: epidemija, covid-19, odjemalci, prodajalne, nakupne navade
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 2
 Full text (2,97 MB) |
2. Impact of the COVID-19 pandemic on the consumption of antibiotics and the emergence of AMR : case study in a general hospitalUrška Rozman, Konrad Kranjec, Aleksander Šeruga, Urška Kramar, Dominika Vrbnjak, Miha Lavrič, Sonja Šostar-Turk, 2025, original scientific article Abstract: Objectives: The COVID-19 pandemic changed the use of antibiotics and had an impact on the development of antimicrobial resistance. The study aimed to examine the consumption of antibiotics and the occurrence of AMR infection and colonization in the selected general hospital. Methods: Data on antibiotic consumption and data on AMR infections and colonization were monitored in the period before the COVID-19 pandemic (2018, 2019) and during the COVID-19 pandemic (2020, 2021). Descriptive statistics, the Mann–Whitney U test, and the Pearson or Spearman correlation test were used. Results: The overall prescription of antibiotics stayed approximately the same, however, some important differences can be observed when analyzing specific groups of antibiotics (vancomycin, linezolid, piperacillin/tazobactam, meropenem, colistin). We did not observe the difference in the occurrence of AMR infections and colonizations before and during the pandemic. However, we did observe an alarming increase in CRaB, ESBL and VRE and highlighted the increase in all AMR groups between the first and second year of the pandemic. Conclusion: The connection between antibiotic consumption and the occurrence of AMR infections and colonization was confirmed.
Keywords: COVID-19, antibiotics, AMR, general hospital, Slovenia
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (901,08 KB)
This document has many files! More... |
3. Pomen komunikacije v stresnih situacijah med pandemijo COVID-19Urša Pance, 2025, master's thesis Abstract: UVOD: Pandemija je predstavljala velik izziv tako za zdravstvene delavce kot za širšo javnost, saj so bile komunikacijske ovire zaradi zaščitnih ukrepov, socialne distance in hitrega širjenja dezinformacij zelo izrazite. Magistrsko delo raziskuje pomen komunikacije v stresnih situacijah pandemije COVID-19, s posebnim poudarkom na zdravstvenem sektorju. Namen dela je analizirati, kako učinkovita komunikacija vpliva na obvladovanje stresa v kriznih razmerah in kako lahko izboljšane komunikacijske strategije prispevajo k boljšemu soočanju s podobnimi izzivi v prihodnosti.
METODE: V teoretičnem delu magistrskega dela so podrobno opisani vloga komunikacije, ovire, ki so se pojavile med pandemijo, in vpliv stresa na komunikacijske procese. Prav tako je predstavljena vloga kriznega managementa in vodstvenih pristopov v zdravstvenih ustanovah, ki so v kriznih situacijah ključni za zagotavljanje stabilnega delovanja sistema. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketno metodo. Raziskava je vključevala pripravo strukturiranega vprašalnika, ki je razdeljen na več sklopov in zajemal ključna področja, kot so dojemanje komunikacije v kriznih situacijah, stopnja stresa in učinkovitost komunikacijskih strategij med pandemijo COVID-19. Vprašalnik je bil naključno razposlan med zdravstvene delavce po metodi snežne kepe. Na ta način je bil zajet reprezentativen vzorec
236 anketirancev, kar je omogočilo statistično obdelavo podatkov z opisno statistiko in preverjanjem hipotez.
REZULTATI: Izvedena raziskava je s pomočjo štirih hipotez celovito osvetlila pomen komunikacije v času stresne situacije pandemije COVID-19 v zdravstvenem okolju. Ugotovljeno je bilo, da ima komunikacija ključno vlogo pri obvladovanju stresa, saj deluje kot zaščitni dejavnik, ki zmanjšuje občutke nemoči in prispeva k učinkovitejšemu reševanju težav. Medtem so zaposleni kljub epidemiološkim omejitvam še vedno najpogosteje posegali po osebnem pogovoru, kar poudarja pomen neposredne človeške interakcije v kriznih razmerah. Potrjeno je bilo, da se stres med zaposlenimi najpogosteje izraža skozi fizične simptome, kot sta glavobol in utrujenost, kar še dodatno potrjuje potrebo po zgodnjem prepoznavanju stiske in zagotavljanju podpore. Zadnja hipoteza pa je pokazala, da se način in pomen komunikacije razlikujeta glede na delovno področje v zdravstvu – denimo, da zaposleni na intenzivnih, internističnih in pediatričnih oddelkih komunikaciji pripisujejo večjo vlogo zaradi narave svojega dela.
DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK: Na podlagi rezultatov so bili v zaključku podani predlogi za izboljšanje komunikacijskih strategij v zdravstvenih sistemih v kriznih razmerah. Ključni poudarki vključujejo pomen jasnih in enotnih informacij, boljšo koordinacijo med vodstvom in zaposlenimi ter krepitev kompetenc zdravstvenih delavcev na področju kriznega komuniciranja.
Keywords: Komunikacija, stres, pandemija COVID-19, krizno upravljanje, zdravstveni delavci.
Published in DKUM: 01.07.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,87 MB) |
4. Sprejemanje pouka na daljavo s strani dijakov v času pandemije covid-19Zvonka Šauperl, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Pandemija COVID-19 je v Sloveniji povzročila zaprtje šol in prehod pouka na daljavo. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako dijaki sprejemajo pouk na daljavo in uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Podatki zbrani z anketnim vprašalnikom so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Raziskovalni vzorec je bil namenski in je vključeval dijake ene srednje zdravstvene šole. Vključeni dijaki so bili tisti, ki so v šolskem letu 2022/2023 obiskovali 3. in 4. letnik. Sodelovalo je 205 dijakov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so se dijaki med poukom na daljavo srečali s težavami, povezanimi z odmaknitvijo od šolskega prostora, učiteljev in sošolcev, a so pouk na daljavo sprejeli odgovorno. Dijaki so se med izvajanjem pouka na daljavo srečevali s številnimi izzivi, med katerimi so bili najizrazitejši pomanjkanje osebnega stika, težave s tehnično opremo in pomanjkanje motivacije. Kljub temu so dijaki prepoznali prednosti spletnega učenja, kot so prilagodljivost, prihranek časa in lažje razporejanje časa za učenje. Srečevanje z izzivi ni bilo povezano s spremembo učnega uspeha.
Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pouk na daljavo s pomočjo IKT prinesel nove izzive in priložnosti v izobraževanje dijakov. Razumevanje teh dinamik je ključno za nadaljnji razvoj in izboljšanje izobraževalnih praks tudi v prihodnosti, še posebej v pogojih, ko se izobraževanje vse bolj prenaša v digitalno okolje.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), izobraževalni proces, COVID-19, izzivi, težave
Published in DKUM: 27.06.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,18 MB) |
5. Analiza igralništva v Sloveniji in vpliv Covida-19 na igralniški turizem na Gorenjskem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaŽan Novak Zupanc, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava igralniški turizem v Sloveniji in po svetu. Najprej opiše razvoj igralništva na splošno in zgodovino igralništva v Ameriki, Evropi in Sloveniji. Bralca seznani z veljavno zakonodajo na omenjenem področju in prikaže primerjavo igralniškega turizma v Ameriki z igralniškim turizmom v Evropi. Na podlagi opravljenih raziskav in zapisanih člankov opiše problematiko v povezavi z omenjeno temo in možne rešitve. V zaključnem delu je zajeto tudi spletno igralništvo, ki je opisano kot novodobna vrsta igranja iger na srečo, ki je bilo za razliko od tipičnega igralništva razvito v zadnjih tridesetih letih. S kvalitativno raziskavo, na podlagi opravljenih intervjujev, raziskujemo vpliv covida-19 na igralniški turizem in njegove posledice. Na podlagi zbranih informacij so zapisane ugotovitve, ki prikažejo resnično situacijo igralnic in igralnih salonov v Sloveniji.
Keywords: Igralniški turizem, problematike, spletno igralništvo, covid-19, igralništvo v Sloveniji.
Published in DKUM: 05.06.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,39 MB) |
6. Work-related factors influencing presenteeism in Croatia during COVID-19 : a logistic regression approachMarkus Dulhofer, 2024, original scientific article Abstract: This article analyses the work-related factors that impact the occurrence of presenteeism in Croatia during the COVID-19 pandemic. The main objective is to examine the connection between key variables and the prevalence of presenteeism among employees in Croatia. The study used logistic regression analysis to examine data from the 2021 European Working Condition Telephone Survey (EWCTS), encompassing a sample of 491 employees from Croatia. The study investigated work-related factors such as job demands, working hours, supervisory responsibilities, telework, and cooperation with coworkers. The analysis also takes into account demographic control variables, including age, gender, and educational level. The findings suggest that there is a significant relationship between work stressors and presenteeism. Employees who lack good collaboration with colleagues are more prone to attending work even when they are unwell. Age was also determined to be a significant factor. The study indicates that work-related factors have an impact on presenteeism in Croatia. To mitigate the adverse effects of presenteeism, firms should adopt strategies to enhance working conditions and foster a conducive work atmosphere. The results offer valuable perspectives for future research and practical strategies to reduce presenteeism and improve employee wellbeing.
Keywords: presenteeism, COVID-19, work, Croatia
Published in DKUM: 02.06.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (575,96 KB)
This document has many files! More... |
7. Transformative economic challenges : the impact of COVID-19 and the war in Ukraine on the European UnionIvan Todorov, Gergana Angelova, Aleksandar Aleksandrov, 2024, original scientific article Abstract: This paper aims to explore the economic effects of the COVID-19 pandemic and the war in Ukraine on the twenty-seven European Union (EU) member states, known as the EU-27. A vector autoregression (VAR) of quarterly data for the period 2020–2022 was employed to study the impact of the coronavirus and the Russian invasion of Ukraine on growth, unemployment and inflation in the EU-27. The results from the empirical analysis indicated that the war in Ukraine lowered growth and raised inflation and unemployment, while the COVID-19 pandemic did not affect growth, increased unemployment and decreased inflation in the EU-27. It may be concluded that the war in Ukraine shifted the EU aggregate supply curve to the left, whereas the coronavirus pandemic resulted in inflation-unemployment trade-off in the EU.
Keywords: European Union, COVID-19, war in Ukraine, economic effects
Published in DKUM: 30.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (492,27 KB)
This document has many files! More... |
8. Vpliv Covid-19 na poslovanje Pomurskih mlekarn d. d.Nika Hari, 2025, undergraduate thesis Abstract: Leta 2019 se je na Kitajskem prvič pojavil virus, imenovan Covid-19. V letu 2020 je virus praktično zajel celoten svet in s tem posledično tudi našo državo Slovenijo. Teden kasneje po izbruhu prvega virusa v Sloveniji, se je država odločila za razglasitev epidemije. Epidemija je prizadela vsakega posameznika, kot tudi razne panoge podjetij. Podjetja so bila primorana poiskati druge načine nemotenega delovanja. Pomembno za podjetja je bilo, da so ohranila odnose s strankami z veliko mero optimizma in možnostjo delovanja v času zaprtja. Hkrati je bila pomembna tudi motivacija zaposlenih, za boljše razpoloženje in počutje na delovnem mestu. Covid-19 je v letu 2020 za sabo pustil številne negativne ter tudi pozitivne posledice na poslovanje in gospodarstvo. Pojavile pa so se tudi nove priložnosti ter nevarnosti. V diplomskem delu sem se osredotočila na podjetje Pomurske mlekarne d.d, ki spadajo v kmetijsko-živilsko predelovalno industrijo, natančneje mlečno-predelovalni sektor. V diplomskem delu sem se osredotočila na leta 2020, 2021, 2022 in 2023. V Pomurskih mlekarnah je Covid-19 imel pozitivne kot tudi negativne posledice. Ena izmed največjih pozitivnih sprememb je bilo povečano povpraševanja domačega prebivalstva in s tem izrazito povečanje prodaje v času Covid-19. Ključna negativna posledica za Pomurske mlekarne pa je bila bolniška odsotnost zaposlenih, kjer je bilo podjetje primorano usklajevati proizvodnjo z zdravimi zaposlenimi, kot tudi z nabavo surovine ter embalaže. Na podlagi proučitve poslovanja letnega poročila (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov) ter opravljenimi intervjuji z vodilnimi zaposlenimi je epidemija Covid-19 imela večje pozitivne, kot negativne posledice. V času epidemije Covid-19 so Pomurske mlekarne povečale rentabilnost poslovanja, hkrati pa je le ta vplivala tudi na povečanje prihodkov na domačem trgu.
Keywords: COVID-19, bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, pandemija, Pomurske mlekarne d. d.
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 47
Full text (1,79 MB) |
9. Novel small-molecule inhibitors of the SARS-CoV-2 spike protein binding to neuropilin 1Anja Kolarič, Marko Jukič, Urban Bren, 2022, original scientific article Abstract: Furin cleavage of the SARS-CoV-2 spike protein results in a polybasic terminal sequence
termed the C-end rule (CendR), which is responsible for the binding to neuropilin 1 (NRP1), enhancing
viral infectivity and entry into the cell. Here we report the identification of 20 small-molecule
inhibitors that emerged from a virtual screening of nearly 950,000 drug-like compounds that bind
with high probability to the CendR-binding pocket of NRP1. In a spike NRP1 binding assay, two of
these compounds displayed a stronger inhibition of spike protein binding to NRP1 than the known
NRP1 antagonist EG00229, for which the inhibition of the CendR peptide binding to NRP1 was
also experimentally confirmed. These compounds present a good starting point for the design of
small-molecule antagonists against the SARS-CoV-2 viral entry.
Keywords: neuropilin 1, SARS-CoV-2, COVID-19, spike binding inhibitors, virtual screening, small-molecule antagonists, molecular docking, in vitro binding assay
Published in DKUM: 09.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (6,27 MB)
This document has many files! More... |
10. Vpliv dela od doma v času pandemije COVID-19 na usklajevanje delovnega in družinskega življenjaEma Žerovnik, 2025, master's thesis Abstract: Pandemija COVID-19 je prinesla številne spremembe delovnega procesa, med drugim tudi obsežno uvedbo dela od doma. Usklajevanje delovnega in družinskega življenja v takih izrednih razmerah postane izziv, saj pogosto pride do brisanja meje med delom in družino.
Magistrsko delo vsebuje teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo izvedli analizo in sintezo obstoječe literature, kjer smo obravnavali dejavnike na ravni posameznika, organizacije in države, ter vpliv dela od doma, še posebej v kontekstu pandemije COVID-19. Osredotočali smo se predvsem na prednosti in slabosti dela od doma in vpliv pandemije na usklajevanje dela in družine. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, da bi pridobili vpogled v dejavnike, ki vplivajo na usklajevanje dela in družinskega življenja pri delu od doma, ter skušali razumeti, kako so se zaposleni spopadali s tem izzivom v času pandemije. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 176 zaposlenih, vključeni so bili tisti, ki so delali od doma, in tudi tisti, ki niso.
V raziskavi smo ugotovili, da so tisti, ki so delali od doma, imeli manj težav z usklajevanjem dela in zasebnega življenja, kar je bila predvsem posledica bolj uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, kot tisti, ki od doma niso delali, kar lahko prepoznamo kot glavno prednost dela od doma. Ugotovili smo, da spol in partnerjeva podpora nista bila pomembna dejavnika, ki bi vplivala na usklajevanje dela in družine pri delu od doma med pandemijo COVID-19. Na usklajevanje dela in družine je negativno vplivalo število mladoletnih otrok, medtem ko sama prisotnost otrok ni imela pomembne vloge. Raziskava prav tako kaže, da so organizacije med delom od doma zaposlenim nudile podporo pri usklajevanju dela in družine.
Praktične implikacije so pomembne za posameznika in organizacijo. Priporočamo, da si zaposleni, predvsem tisti z majhnimi otroki, postavijo jasno razmejitev med časom, ki ga namenjajo delovnim obveznostim, in časom, ki ga posvetijo družini, ter si uredijo ločen delovni prostor. Oblikujejo naj urnik, ki natančno opredeljuje čas za delo in čas za družino. Organizacijam pa svetujemo, da zagotovijo fleksibilne delovne pogoje, saj to olajša usklajevanje dela in družine. Prav tako je pomembno, da organizacije zaposlenim nudijo podporo z oblikovanjem družini prijazne politike.
Keywords: usklajevanje dela in družine, pandemija COVID-19, delo od doma
Published in DKUM: 09.04.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (1,04 MB) |
