1. Vpliv pandemije na izobraževanje študentov na visokošolskem zavoduTjaša Meglič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pandemija virusa COVID-19 je ustvarila nemalo nepredvidljivih in napornih izzivov na področju izobraževanja. V zelo kratkem času je bilo potrebno narediti delni ali popoln prehod na nov način izobraževanja. V diplomskem delu se navezujemo na prednosti in slabosti pri izobraževanju na daljavo, ugotavljamo, do katerih storitev oz. gradiv so imeli študenti dostop med izobraževanjem na daljavo ter odkrivamo, kateri dejavniki jih pri e-izobraževanju motivirajo. V diplomskem delu uporabljamo metodo deskripcije, komparacije, interpretacije, dedukcije in analize. Pridobljeni rezultati kažejo, da so slabosti v največji meri pomanjkanje druženja s sošolci, nezbranost študentov, tehnične težave ter nezainteresiranost študentov. Med največje prednosti so študenti uvrstili odsotnost dnevne vožnje, več svobode pri razporejanju časa za študij ter nižji stroški pri izobraževanju na daljavo. Med e-izobraževanjem so imeli v največjem povprečju dostop do obveznih študijskih vsebin v digitalni in/ali fizični obliki, najbolj pa jih motivira diplomiranje in več prostega časa.
Keywords: E-izobraževanje, COVID-19, prednosti e-izobraževanja, slabosti e-izobraževanja, motivacija pri e-izobraževanju
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 3; Downloads: 2
 Full text (1,88 MB) |
2. Analiza problematike kopičenja plastičnih odpadkov v času pandemije COVID-19Jasna Kovačič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Plastika je del našega vsak dana. Najdemo jo lahko skoraj vse povsod. Uporablja se v gradbeništvu, robotiki, tekstilni industriji in v drugih industrijah. Prav zaradi svojih lastnosti in enostavne ter poceni obdelave je priljubljen material, ki se uporablja za različne namene. Ob pojavu epidemije COVID-19 je prišlo do ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Med temi ukrepi so bili razkuževanje rok, nošenja plastičnih rokavic, nošenja obraznih mask, samotestiranje ... kjer je bila prisotna plastika. V času COVID-19 se je povečalo število plastičnih odpadkov, kar je obremenilo okolje. Kljub zbiranju in ločevanju odpadkov je del teh plastičnih odpadkov pristalo v naravi, kjer so prišli v stik z živalmi in rastlinami. Tako je plastika vstopila v našo prehransko verigo.
V času epidemije se zmanjšala uporaba surove nafte, kar je uplivalo na zmanjšenje cen nove nastale plastike. Tako je reciklirana plastika bila dražja, kot novo nastala, kar je pritegnilo zanimanje kupcev. Tako je v obtok prišlo velike količine dodatne plastike.
Keywords: Plastični odpadki, COVID-19, recikliranje, sežigalnice, obrazne maske, mikroplastika, nanoplastika.
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 3; Downloads: 0
Full text (1,72 MB) |
3. Dejavniki valutnega tveganja in gibanja na valutnih trgihMojca Mesarič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Vsaka vojna, pandemija, kriza in političen dogodek ima vpliv na finančne trge. Valute so pomembne za ljudi vsem svetu, valutna menjava je izredno pomembna za opravljanje mednarodnih poslov, zato imajo nihanja, ki se dogajajo na valutnih trgih veliko vpliva na naše vsakdanje življenje. V zadnjih petih letih se je odvijalo mnogo pomembnih dogodkov, ki so vplivali na gibanja vrednosti deviznih tečajev. Od svetovno finančne krize, ki se je začela leta 2007 do vojne v Ukrajini, ki se je začela leta 2022. Mnoge valute so v negotovih časih izgubile veliko vrednosti in stabilnosti.
Keywords: valutni trg, menjalni tečaj, Covid-19, Izstop združenega kraljestva, Ruska invazija na Ukrajino, svetovna finančna kriza, ameriški dolar, evro, funt, rubelj, valuta.
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 62; Downloads: 22
Full text (1,24 MB) |
4. Učinek spletne izvedbe delavnic A (se) štekaš?!? na duševno zdravje mladostnikov v obdobju srednjega mladostništva : magistrsko deloTeja Dečman, 2022, master's thesis Abstract: Epidemija covida-19 je močno vplivala na duševno zdravje mladostnikov, ki so v tem obdobju predstavljali rizično skupino. Ukrepi za zajezitev epidemije so preprečevali predvsem zadovoljevanje potreb po druženju in osamosvajanju. Rezultat hitro spreminjajočih se ukrepov je poslabšano duševno zdravje in povečano število duševnih motenj, na kar se je opozarjalo vse od začetka epidemije. Projekt A (se) štekaš?!? je projekt univerzalne preventive, katerega namen je krepitev duševnega zdravja in preprečevanje samomorilnega vedenja pri mladostnikih. Učinki projekta so bili že dokazani pri izvedbi v živo. V času epidemije smo delavnice izvajali prek spleta in zanimalo nas je, ali bo imela takšna izvedba podobne učinke na duševno zdravje mladostnikov. Glavni namen raziskave je bil ob primerjavi kontrolne in eksperimentalne skupine preučiti, ali bo prišlo do statistično pomembnih razlik med skupinama in spolom. Ugotovili smo, da tudi izvedba prek spleta pomembno vpliva na izboljšanje duševnega zdravja, saj zmanjša depresivne in anksiozne simptome ter samomorilne ideacije.
Keywords: mladostniki, duševno zdravje, epidemija, covid-19
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 38; Downloads: 4
Full text (2,06 MB) |
5. Posledice omejitvenih ukrepov zaradi pandemije covid-19 na gibalne sposobnosti učencev : magistrsko deloKatja Štesl, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Posledice omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalne sposobnosti učencev je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati s pomočjo rezultatov športnovzgojnega kartona, kakšne so spremembe v gibalnih sposobnostih skozi leta 2019, 2020 in 2021 in, ali se poznajo učinki omejitvenih ukrepov zaradi Covid-19 na gibalnih sposobnostih učencev. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati športnovzgojnih kartonov ter interpretacija rezultatov, izvedena na neslučajnostnem vzorcu populacije učencev od 1. do 9. razreda dveh osnovnih šol. Pridobljene podatke smo obdelali v programu SPPS 27. Za ugotavljanje razlik v gibalnih sposobnostih med učenci generacij 2019, 2020 in 2021 smo uporabili analizo variance. S Post Hoc preizkusom smo preverili, med katerimi skupinami glede na leto meritev prihaja do razlik. Statistično značilnost smo upoštevali na ravni p < 0,05. Rezultati analize kažejo, da med generacijami učencev 2019, 2020 in 2021 v glavnem ne prihaja do statistično značilnih razlik, razen pri ATV in PRE pri dečkih prvega VIO, pri AKGN in PRE pri dečkih drugega VIO, pri VZG pri dekletih drugega VIO, pri testu T600 za dečke tretjega VIO ter pri DT in T600 pri deklicah tretjega VIO. Rezultati so pokazali, da je testov s statistično značilnostjo malo, zato lahko na osnovi tega sklepamo, da epidemiološki ukrepi niso poslabšali gibalnih sposobnosti otrok. Ugotavljamo, da so imeli ukrepi za zajezitev pandemije Covid-19 negativne posledice na gibalni in telesni razvoj otrok, sploh v prvem valu pandemije Covid-19, vendar je v letu 2021 moč zaznati napredek teh, a je ta bistveno manjši kot pri preteklih generacijah.
Keywords: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športnovzgojni karton, Covid-19, otroci
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 43; Downloads: 11
Full text (1,19 MB) |
6. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKarin Kocjančič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek, simptome, širjenje ter posledice bolezni Covid-19, ki jo povzroča tako imenovani virus SARS-CoV-2. Omenjenega virusa v zgodovini niso poznali, z njim se soočamo šele od leta 2019. Takrat je bila razglašena pandemija Covid-19, ki je bila najpogostejša tematika v državah po svetu. Zaradi hitrega širjenja okužb med ljudmi si je svetovna zdravstvena organizacija prizadevala za pomoč vsem državam pri učinkovitem odzivu na pandemijo. Proti slednji so se države spopadale z uveljavitvijo ustreznih epidemioloških ukrepov za preprečitev širjenja okužb, ki so terjali svoj dolg. Zaradi javnozdravstvenih ukrepov, kot je socialna izolacija, so se med ljudmi pojavile zmedenost, negotovost, čustvena izolacija in negativne posledice na duševnem zdravju ljudi. Pandemija Covid-19 se je, kakor zunanjega sveta, dotaknila tudi zavodov za prestajanje kazni zapora. Širjenje okužb z novim virusom je za seboj privleklo ogromno negativnih posledic tudi na duševnem zdravju zapornikov. Duševno zdravje je opredeljeno kot najpomembnejše stanje za doseganje normalnih socialnih interakcij oziroma odnosov med ljudmi, kamor spada tudi posameznikovo zadovoljstvo, samospoštovanje in normalno delovanje. Začelo se je obravnavati že v zgodovini, vendar na nekoliko manj strokoven način. Osredotočili se bomo na opis in spremembo duševnega zdravja zapornikov med pandemijo Covid-19 ter opisali pojav duševnih motenj, s katerimi se soočajo posamezniki v zavodu za prestajanje kazni zapora. Duševne motnje, s katerimi se najpogosteje soočajo zaporniki, so depresija, anksiozne motnje, akutna in posttravmatska stresna motnja, shizofrenija ter motnja hranjenja in prehranjevanja. Zaradi zaznanih sprememb v duševnem zdravju zapornikov se bomo osredotočili, kako je k vsemu temu pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: zaporniki, duševno zdravje, covid-19, epidemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 78; Downloads: 32
Full text (1,27 MB) |
7. Primerjava rezultatov športnovzgojnega kartona pred in po epidemiji COVID-19 : magistrsko deloPrimož Štern, 2022, master's thesis Abstract: Namen naše raziskave je bil ugotoviti možne vplive sprememb načina življenja na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti, ki jih je prineslo obdobje med letoma 2018/19 in 2020/21. Med seboj so bili primerjani rezultati športnovzgojnih kartonov dveh generacij iz šolskih let 2018/19 (pred epidemijo) in 2020/21 (po epidemiji). V raziskovalni vzorec smo pri prvi generaciji zajeli 554, pri drugi pa 515 učencev. Podatke smo nato obdelali v programu SPSS, ki je s pomočjo t-preizkusa omogočil ugotavljanje statistično pomembnih razlik. Primerjava je bila izvedena glede na spol in razred. Najpogostejši upad rezultatov smo zasledili pri testih vese v zgibi, teka na 60 metrov in teka na 600 metrov. Pri vesi v zgibi je prišlo do velikih razlik v 1., 4. (oba spola), 5., in 7. razredu. Razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh generacij. Za test teka na 60 metrov so bile razlike opazne v 2., 4. (oba spola), 6. in 7. razredu. Pri teku na 600 metrov pa so bile prisotne v 4., 5. in 6. razredu, razlike so se pojavile tudi ob primerjavi obeh celotnih generacij. Občasno je bilo opazno celo izboljšanje rezultatov. Možni vzroki za takšne rezultate so lahko ukrepi, omejeni na statistične regije, pretežno podeželska regija izbrane šole, ustrezen odziv odgovornih po prekinitvi ukrepov in splošna samodejavnost učencev.
Keywords: športnovzgojni karton, otroci, COVID-19, telesni fitnes
Published in DKUM: 05.09.2022; Views: 51; Downloads: 6
Full text (2,88 MB) |
8. Analiza prometne varnosti v času epidemije covid 19Semra Ruvić, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo opisuje stanje prometne varnosti za območje Slovenije v treh letih pred epidemijo – od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – in v letu 2020, ko je bila razglašena epidemija covid-19. Glede na to, da se v letu 2020 epidemija ni začela v januarju, smo upoštevali in navedli posamezne ukrepe vlade, ki so pomembneje vplivali na promet, in jih tabelarno predstavili. Leto 2021 smo obravnavali tudi z vidika prometnih nesreč (PN). Za analizo prometne varnosti smo uporabili podatke o številu PN in jih podrobneje opisali skozi merila, kot so udeleženci, posledice, vzroki PN, vrsta ceste in mesec dogodka PN. Upoštevali smo tudi podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP).
Na podlagi podatkov triletnega obdobja smo izračunali povprečje in pričakovanja za leto 2020 oziroma trend. Rezultate smo primerjali z dejanskimi podatki iz leta 2020 in podatki iz leta 2021. Med dobljenim podatki za opazovana leta smo naredili primerjavo tako med številom PN kot med PLDP.
Na koncu smo s pomočjo Pearsonovega in Spearmanovega testa izračunali koeficient korelacije, intervale zaupanja in povprečno stopnjo spremembe ter izsledke predstavili.
Keywords: prometna varnost, prometne nesreče, analiza prometnih nesreč, epidemija covid-19, statistična analiza
Published in DKUM: 29.08.2022; Views: 58; Downloads: 8
Full text (2,11 MB) |
9. Ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo covid-19Anja Vöröš Gaal, 2022, undergraduate thesis Abstract: Nepravilno ravnanje z zdravstvenimi odpadki lahko negativno vpliva na paciente, zdravstvene delavce, okolje in na osebe, ki te odpadke odvažajo. Izvajalci zdravstvenega varstva v bolnišnicah so poklicnim okužbam še bolj izpostavljeni, zato je pomembno, da imajo ustrezno in pravilno znanje ter prakso. Namen zaključnega dela je raziskati ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo COVID-19.Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize, sinteze in kompilacije po smernicah PRISMA. Članke smo iskali s sestavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: CINAHL, Medline in PubMed. Članke, izbrane na podlagi iskalnega niza, smo nato kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes, jih analizirali ter rezultate sintetizirali. Rezultati raziskav so nam pokazali, da na znanje in ozaveščenost zdravstvenih delavcev s protokoli za obvladovanje okužb, s postopkom za ravnanje z odpadki, okuženimi z virusom SARS-CoV-19 in z razpoložljivimi sredstvi za obvladovanje okužb vpliva v največji meri spol, izobrazba ter delovne izkušnje. Najboljši način za odstranjevanje zdravstvenih odpadkov se je izkazalo sežiganje, vendar je treba upoštevati povečanje nevarnih emisij iz sežigalnic v okolje.Zdravstveni delavci niso vključeni le k zdravljenju bolnikov, temveč imajo veliko vlogo tudi pri ravnanju z odpadki. V večini raziskav se je izkazalo, da zdravstvene odpadke sežigajo. Vendar uporabijo tudi metodo reciklaže, avtoklaviranje, sterilizacijo, biološko predelavo ter pretvorbo v energijo.
Keywords: zdravstveni odpadki, ravnanje z zdravstvenimi odpadki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 140; Downloads: 60
Full text (1014,93 KB) |
10. Vpliv pandemije COVIDA-19 na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentihVesna Kohne, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Obsesivno kompulzivna motnja je duševna motnja, ki se najpogosteje pojavi pri adolescentih. V času pandemije COVIDA-19 so strokovnjaki poročali o vse večjem psihosocialnem vplivu bolezni COVID-19 in možnih posledicah, ki se bodo kazale predvsem na psihičnem področju zdravja. V diplomskem delu nas je zanimalo, ali je pandemija COVIDA-19 vplivala na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih.
Metode: Za pregled strokovne literature na tematiko vpliv pandemije COVIDA-19 na pojavnost obsesivno kompulzivne motnje smo sistematično pregledali znanstveno literaturo. Upoštevali smo PRISMA smernice in članke razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov ter jih kritično ocenili z JBI orodjem. Sinteza je bila narejena po tematski analizi in značilnosti so predstavljene v tabeli. Iskalne baze so bile: CINAHL, PubMed, Medline, APA PsycArticles. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Pandemija COVIDA-19 je vplivala na porast obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih. Obsesije so vezane na infekcijo, mikroorganizme, kontaminacijo. Najpogostejši kompulziji sta ekscesivno umivanje rok in čiščenje. Dejavniki, ki so v okviru pandemije vplivali na nastanek obsesivno kompulzivne motnje, so: socialna izolacija, depresija, anksioznost, strah pred okužbo, nalezljivim okoljem.
Razprava in zaključek: Pandemija COVIDA-19 je vzročni dejavnik za porast obsesivno kompulzivne motnje pri adolescentih, zato je ustrezno raziskovanje tega področja ključno pri pomoči posameznikom, ki imajo tovrstno obolenje.
Keywords: COVID-19, obsesivno kompulzivna motnja, adolescenti, pojavnost
Published in DKUM: 19.08.2022; Views: 181; Downloads: 85
Full text (851,04 KB) |
