| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Neprave stvarne služnosti : diplomsko delo
Nataša Mermal, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: civilno pravo, služnosti, priposestvovanje, diplomska dela
Objavljeno: 28.07.2009; Ogledov: 3265; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (359,06 KB)

5.
PROBLEM DOKAZOV, PRIDOBLJENIH NA NEDOPUSTEN NAČIN, V CIVILNEM POSTOPKU
Matjaž Mešnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobna tehnologija je omogočila enostaven način pridobivanja velikih količin podatkov. Sledenje vozilom s pomočjo GPS, podatki iz spletnih in poštnih strežnikov, video posnetki nadzornih kamer, »slučajno« posneti telefonski pogovori, izpiski telefonskih pogovorov so enostavni načini pridobivanja informacij. Do teh podatkov, ob upoštevanju pravice zasebnosti, ne bi smeli imeti dostopa. In ti podatki dokazujejo, da nekdo krši naše pravice, povzroča nam škodo, krade naše informacije in jih prodaja konkurentom, ne opravlja svojega dela in uporablja sredstva podjetja v lastno korist. Podatki pridobljeni na nedopusten način so vdor v pravico do zasebnosti. Ali jih lahko kljub temu uporabimo kot dokaz v civilnih postopkih?
Ključne besede: civilno procesno pravo, dokazni postopek, dokaz, nedopustni dokazi, izključitev dokazov, pravica do zasebnosti, pravica do dokaza
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2647; Prenosov: 773
.pdf Celotno besedilo (497,36 KB)

6.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6049; Prenosov: 915
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
PRAVICE NOSEČNICE IN NEROJENEGA OTROKA
Vanja Čeligoj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene pravice nosečnice in nerojenega otroka na področju civilnega, delovnega, dednega, kazenskega, humanitarnega in medicinskega prava. Najprej je predstavljena družina na splošno, razlike v družini nekoč in danes ter materinstvo v postmoderni družbi. S področja civilnega prava je obravnavan položaj človeka pred rojstvom, pravna domneva očetovstva ter pripoznanje očetovstva ter zastopanje zarodka. Sledijo delovnopravni vidiki, kjer je predstavljen položaj nosečnice v fazi zaposlovanja in kasneje, v delovnem razmerju, ter posebno pravno varstvo, ki so ga deležne nosečnice. Na področju dednega prava je obravnavana pravica nerojenega otroka do dedovanja ter uveljavljanje te pravice v postopku. V nadaljevanju je obširneje obravnavano kaznivo dejanje nedovoljenega posega v nosečnost ter druga kazniva dejanja, inkriminirana v KZ-1. Predstavljen je tudi položaj noseče zapornice. Na področju humanitarnega prava so z vidika pravic nosečnice in nerojenega otroka pomembnem določbe Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb med vojno. Najobširnejše so v diplomskem delu obravnavane pravice nosečnice in nerojenega otroka z medicinsko pravnega vidika, kjer je obravnavana umetna prekinitev nosečnosti, zdravljenje neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nosečnica, okužena z nalezljivimi boleznimi in noseča odvisnica, raziskave matičnih celic, nadomestno materinstvo ter vprašanja glede možnosti izbire otrokovega spola.
Ključne besede: noseča ženska, nerojeni otrok, pravice nosečnice in nerojenega otroka, civilno pravo, delovno pravo, dedno pravo, kazensko pravo, humanitarno pravo, medicinsko pravo
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 2888; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (462,30 KB)

8.
Detektiv v civilno pravdnih postopkih : magistrsko delo
Gregor Zupančič, 2012, magistrsko delo

Opis: V civilno pravdnem postopku gre za razrešitev posamezne vrste civilnega spora, kjer sodišče meritorno odloči o spornem pravnem razmerju med strankami v postopku ali o sporni pravici. Magistrska naloga predstavlja bistvene značilnosti civilno pravdnega postopka skozi prizmo delovanja detektivov, ki v ta namen pridobivajo dokazna sredstva. Na podlagi analize virov, intervjujev in sodne prakse je bilo ugotovljeno, da detektivi s svojo usposobljenostjo in zakonitostjo delovanja na področju civilno pravdnih postopkov svojim naročnikom olajšajo pot k uspehu v postopku pred sodiščem. Z verodostojnimi dokaznimi sredstvi, ki so nemalokrat lahko ključni element, lahko vplivajo na potek posameznega postopka. Za pridobivanje dokaznih sredstev uporabljajo različne metode in taktike. V Republiki Sloveniji je sodelovanje detektivov z odvetniki redko, saj se najpogosteje detektive vključi v postopek, ko v zadevi ni razpoložljivih dokaznih sredstev. Vloga detektivov na področju civilno pravdnega postopka za potrebe njihovih naročnikov, je v Sloveniji po mnenju detektivov še relativno nerazvita in v nekaterih konkretnih zadevah še nejasna. Detektivi se s svojimi prizadevanji že dalj časa neuspešno trudijo pridobiti konkretnejša vsebinsko dodeljena upravičenja, ki bi jim olajšala delovanje za potrebe svojih naročnikov. Prav tako so pri zastopanju stranke v vlogi pooblaščenca na sodišču omejeni z vlaganjem izrednih pravnih sredstev. Vzajemno sodelovanje odvetnikov in detektivov zagotovo predstavlja idealno kombinacijo za strankino dobrobit v postopku in bi ji bilo potrebno v prihodnosti nameniti večjo pozornost. Specializacija detektivov na področju civilno pravdnega postopka, lahko pomeni za detektive tržno nišo, vsaj glede na statistične podatke o številu zadev v civilno pravdnih postopkih na sodiščih.
Ključne besede: civilno pravo, civilno pravdni postopki, civilni spor, dokazna sredstva, dokazovanje, dokazi, detektivi, magistrska dela
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1769; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

9.
DENARNA ODŠKODNINA ZA NEUPRAVIČEN ZAPOR
Julija Labotar, 2013, diplomsko delo

Opis: Včasih se zgodi, da je nekdo obsojen storitve kaznivega dejanja, kasneje pa se izkaže, da je bil neupravičeno zaprt. Preživetih let v zaporu se ne da povrniti, oškodovancu pa pripada vsaj pravična odškodnina. Oškodovani lahko na temelju neupravičene obsodbe zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode. Njegov zahtevek se nanaša na državo, saj odgovarja objektivno za nastalo škodo. Neupravičena obsodba je objektivna okoliščina na kateri temelji odgovornost države. Odškodninska odgovornost je odgovornost odgovorne osebe oz. oškodovalca povrniti škodo, ki je nastala oškodovancu, oškodovanec pa je upravičen zahtevati povrnitev nastale škode. Njegov zahtevek se imenuje odškodninski zahtevek. Odškodninsko pravo je del civilnega prava in zato se o odškodnini odloča v okviru pravdnega postopka. Za odškodninsko odgovornost morajo biti izpolnjene štiri predpostavke in sicer: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Ker je neupravičena obsodba objektivna okoliščina, ni potrebno dokazovati odgovornosti države, saj se pri objektivni odgovornosti vzročna zveza domneva. Najpomembnejši vir, od koder se črpajo človekove pravice in temeljne svoboščine je Ustava Republike Slovenije. Tematiko odškodninsko pravo pa podrobneje urejajo številni zakoni. Najpomembnejši med njimi je zagotovo Obligacijski zakonik, ki pa se dopolnjuje z Zakonom o kazenskem procesu, Zakonom o pravdnem postopku in drugimi.
Ključne besede: Neupravičen zapor, neupravičena obsodba, oškodovanec, povzročitelj škode, škoda, odškodnina, objektivna odgovornost, odgovornost države, civilno pravo.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1601; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (514,06 KB)

10.
NEDOVOLJENE GRADNJE Z VIDIKA UPRAVNEGA IN CIVILNEGA PRAVA
Urška Kapun, 2014, diplomsko delo

Opis: Upravno pravo predstavlja samostojno pravno panogo, ki spada v okvir javnega prava, to je prava, ki temelji na urejanju in uresničevanju državne oblasti in usmerjenosti v urejanje in varovanje javnih interesov. Gradbeno dovoljenje, ki je najpomembnejši dokument pri odločanju o tem, ali je neka gradnja dovoljena, se izda v upravnem postopku. Z njim pristojni upravni organ ugotovitvi, da je nameravana gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, da bo zgrajeni ali rekonstruirani objekt izpolnjeval bistvene zahteve, in da z nameravano gradnjo ne bodo prizadete pravice tretjih in javna korist, dovoli takšno gradnjo in s katero predpiše konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Med nedovoljenimi gradnjami ločimo nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. V primeru, da je objekt nedovoljen, se opravi inšpekcijski postopek, če se seveda nedovoljena gradnja odkrije. Težko bi namreč določili točno število nedovoljenih gradenj v Sloveniji, saj o njih nimamo posebne evidence. Določimo lahko le število nedovoljenih gradenj, o katerih se vodi inšpekcijski postopek. Gradbeni inšpektorji izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov s področja okolja in graditve v okviru gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor. Civilno pravo je veja zasebnega prava, ki se uporablja med strankami, ki so v enakopravnem položaju. Z vidika gradnje je pomembno zaradi sprememb lastnikov nepremičnin, kjer stoji nedovoljena gradnja. Zaradi varstva tretjih in tudi pravnega prometa je zato potrebno uporabiti določene institute, na podlagi katerih se lahko ti seznanijo s pravnim položajem nepremičnine. Med njimi je tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje. Z zaznambo se vpisujejo dejstva, ki niso podlaga za pridobitev pravic. Gre predvsem za pravna dejstva, ki so pomembna za varen pravni promet, npr. dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost posameznika ali na pravni promet z nepremičnino.
Ključne besede: Upravno pravo, civilno pravo, nedovoljena gradnja, inšpekcijski postopek, legalizacija, zaznamba prepovedi nedovoljene gradnje.
Objavljeno: 15.12.2014; Ogledov: 870; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (804,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici