1. Burnout and job satisfaction of healthcare workers in Slovenian nursing homes in rural areas during the COVID-19 pandemicLjiljana Leskovic, Karmen Erjavec, Robert Leskovar, Goran Vukovič, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction and objective: Since there is no study on burnout and job satisfaction in Slovenian nursing homes during the COVID-19 pandemic, this study aims to analyse job satisfaction and burnout levels of healthcare professionals working in Slovenian nursing homes in rural areas during the COVID-19 pandemic, and make a comparison with the results of the same services in 2013.
Material and methods: The study is based on a cross-organisational and descriptive quantitative study conducted in spring 2013 (n = 556) and spring 2020 at the peak of the pandemic in Eastern Europe (n = 781) to identify the relationships and the changes in the satisfaction and burnout levels of healthcare professionals working in Slovenian nursing homes in rural areas, and on a qualitative study conducted in 2020, to identify in-depth relationships and changes in both studies during the COVID-19 pandemic.
Results: An increase in burnout syndromes between 2013 – 2020 was observed. The respondents experienced intensified emotional exhaustion and lack of personal accomplishment during the COVID-19 pandemic; however, depersonalisation did not differ statistically over the years. During the pandemic crisis, healthcare workers were less satisfied with their job than in spring 2013. Their job satisfaction was related to satisfaction with the work of nursing homes and with the work of state institutions and politicians who directly affected their working conditions and recognition in society.
Conclusions: The COVID-19 pandemic significantly exacerbated already existing burnout syndromes of nursing homes healthcare workers in Slovenian rural areas. Job satisfaction proved to be a relevant predictor of burnout syndrome. A negative correlation was observed between job satisfaction in 2020 and emotional exhaustion and personal accomplishment in 2013 and 2020. Ključne besede: job satisfaction, professional burnout, healthcare workers, nursing homes, COVID-19 pandemic Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (380,01 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. ORGANIZACIJSKE IN MANAGEMENTSKE SPREMEMBE V TEKU COVID-19 V PODJETJE L`OREALDancho Filipov, 2021, diplomsko delo Opis: Organizacijske in menedžerske spremembe med virusom, covidom-19, ki je uspel močno vplivati na prebivalstvo, zdravje, podjetja, delniške trge in druge stebre svetovnega gospodarstva. Hitro širjenje, ki se je na Kitajskem začelo januarja, in se razširilo na več kot 200 držav, je povzročilo gospodarsko negotovost. Mednarodni denarni sklad napoveduje, da bi lahko prišlo do najhujše gospodarske recesije. Negotovost glede pandemije se je postopoma pojavila tudi zaradi premalo številnega cepljenja, kar bi lahko vodilo k dolgoročnemu preživetju virusa. Da bi se spopadli s temi novimi razmerami, so države po vsem svetu uvedle ukrepe, ki vključujejo različne omejitve. Tako je bilo delovanje pristanišča, delo malih in velikih podjetij, združevanje v skupine omejeno. S tem je bil vzpostavljen nov sistem delovanja, precej drugačen od prejšnjega. Ključne besede: e-poslovanja, ekonomski kazalniki, covid-19, management prodaja. Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (994,87 KB) |
3. Industrial tourism in India after COVID-19 : 1st cycle professional bachelor's studies graduate thesisSharon Shaju, 2024, diplomsko delo Opis: Industrijski turizem se pogosto nanaša na obiske industrijskih objektov ali lokacij. Industrijski turizem v Indiji predstavlja majhen segment celotnega turističnega trga. V diplomski nalogi smo poskušali ugotoviti stanje industrijskega turizma v Indiji pred in po COVIDU-19. Ker se industrijski turizem v Indiji osredotoča predvsem na izobraževanje in ne na prostočasne aktivnosti, so študentje glavna ciljna skupina. Med COVIDOM-19 je bil indijski industrijski turizem skupaj z vsemi drugimi turističnimi deležniki prisiljen v popolno zaprtje, kar je povzročilo izgube in omejitve potovanj, zaradi česar turistov sploh ni bilo. Vendar pa je nekaj industrijskih panog naredilo uspešen korak v smeri inovativnosti in spremenilo ponudbo v doživetja virtualne resničnosti, spletne delavnice in video oglede. Raziskava je zajela vse vplive COVIDA-19 na industrijski turizem in na tej podlagi je predlaganih nekaj idej za primer, da bi se zdravstvena kriza ponovila. Ključne besede: industrijski turizem, COVID-19, zdravstvena kriza, varnostni protokoli, virtualna resničnost Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,03 MB) |
4. Communicating sentiment and outlook reverses inaction against collective risksZhen Wang, Marko Jusup, Hao Guo, Lei Shi, Sunčana Geček, Madhur Anand, Matjaž Perc, Chris T. Bauch, Jürgen Kurths, Stefano Boccaletti, Hans-Joachim Schellnhuber, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Collective risks permeate society, triggering social dilemmas in which working toward a common goal is impeded by selfish interests. One such dilemma is mitigating runaway climate change. To study the social aspects of climate-change mitigation, we organized an experimental game and asked volunteer groups of three different sizes to invest toward a common mitigation goal. If investments reached a preset target, volunteers would avoid all consequences and convert their remaining capital into monetary payouts. In the opposite case, however, volunteers would lose all their capital with 50% probability. The dilemma was, therefore, whether to invest one's own capital or wait for others to step in. We find that communicating sentiment and outlook helps to resolve the dilemma by a fundamental shift in investment patterns. Groups in which communication is allowed invest persistently and hardly ever give up, even when their current investment deficits are substantial. The improved investment patterns are robust to group size, although larger groups are harder to coordinate, as evidenced by their overall lower success frequencies. A clustering algorithm reveals three behavioral types and shows that communication reduces the abundance of the free-riding type. Climate-change mitigation, however, is achieved mainly by cooperator and altruist types stepping up and increasing contributions as the failure looms. Meanwhile, contributions from free riders remain flat throughout the game. This reveals that the mechanisms behind avoiding collective risks depend on an interaction between behavioral type, communication, and timing. Ključne besede: social dilemma, free riding, climate change, negotiation, group size, COVID-19 Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,07 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Urgentni kardiovaskularni zapleti po cepljenju proti COVIDU-19Aljaž Malec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Ob množični uporabi cepiv proti COVIDU-19 se je izkazalo, da se pri nekaterih cepljenjih pojavljajo tudi nevarni kardiovaskularni neželeni učinki. S pomočjo pregleda literature smo želeli raziskati urgentne kardiovaskularne zaplete po cepljenju proti COVIDU-19.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo ter sintezo literature, pridobljene v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, SAGE in Web of Science. Vključili smo polno dostopne znanstvene pregledne članke v slovenskem in angleškem jeziku, brez časovne omejitve, ki so vključevale ljudi. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali potek pregleda. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli, jih kritično ovrednotili s pomočjo evalvacijskega orodja JBI ter izvedli opisno sintezo.
Rezultati: V analizo smo vključili 21 raziskav, 8 sistematičnih pregledov in 13 narativnih pregledov. Medtem ko ima večina cepljenih posameznikov ničelne ali blage neželene učinke, obstajajo dokazi, ki kažejo, da lahko majhno skupino cepljenih posameznikov prizadenejo pomembni urgentni kardiovaskularni zapleti.
Diskusija in zaključek: Naš pregled omogoča vpogled v povezavo med cepljenjem proti COVIDU-19 in pojavnostjo urgentnih kardiovaskularnih zapletov, vendar ima določene omejitve. Velik del pregledane literature sestavljajo narativni in nesistematični pregledi, ki so informativni, a lahko vsebujejo subjektivnost in pomanjkanje stroge metodologije. To je vplivalo na celovitost in uravnoteženost naših ugotovitev, saj bi sistematični pregledi in metaanalize zagotovili močnejše in objektivnejše dokaze o varnosti in neželenih učinkih cepiva proti COVIDU-19. Ključne besede: cepljenje, COVID-19, urgentni kardiovaskularni zapleti, cepiva proti COVIDU-19 Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (997,33 KB) |
6. The physical, emotional and behavioral symptoms of health problems among employees before and during the COVID-19 epidemicMaja Rožman, Polona Tominc, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: The coronavirus disease 2019 (COVID-19) epidemic has caused stress for everyone and impacted the lives of people globally. Such stress increases troubles for the employees. Therefore, the aim of the paper isto identify symptoms of health problems that employees face during the COVID-19 epidemic. Also, the aim ofthe paper is to examine if there are statistically significant differences in the physical, emotional and behavioral symptoms of health problems among employees before the COVID-19 epidemic and employees during theCOVID-19 epidemic.
Design/methodology/approach: The research is based on a survey of 950 employees in Slovenian companies. The factor analysis and thet-test for two independent samples were used to test the hypotheses ofthe research.
Findings: The results show that physical, emotional and behavioral symptoms of health problems ofemployees during the COVID-19 epidemic are intensified as compared to the before COVID-19 epidemic era.
Originality/value: The results highlight the measures with which companies can reduce the problem of different symptoms of employees during the COVID-19 epidemic. The results can be useful for employers and for managers who want to create an adequate working environment for employees during the COVID-19epidemic. Ključne besede: physical symptoms, emotional symptoms, behavioral symptoms, COVID-19 epidemic Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (275,79 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Building organisational sustainability during the COVID-19 pandemic with an inspiring work environmentMaja Rožman, Anita Radman Peša, Mladen Rajko, Tjaša Štrukelj, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: This article aims to analyse significant differences in four constructs: occupational stress, job satisfaction, work engagement, and work productivity among employees before and after the COVID-19 pandemic. The purpose of the paper is to develop a multidimensional model with these four constructs and analyse the differences in the strength of their effects on the model across two intersectional times: before the COVID-19 pandemic and during the COVID-19 pandemic. The research was implemented on a sample of 885 employees in Slovenian organisations. During COVID-19, Slovenia had one of the strictest lockdowns. Based on the research, we can confirm significant differences in the four analysed constructs among employees before COVID-19 and during COVID-19. Based on the results, we can confirm that occupational stress had a more negative effect on job satisfaction and work engagement during COVID-19 than before prior to it. Our research and conclusions highlight the measures with which organisations can reduce the problem of occupational stress and with which organisations can increase job satisfaction, work engagement and work productivity among employees during COVID-19. Based on this, organisations may be able to build a more supportive work environment during, and after, COVID-19. Ključne besede: organisational sustainability, work engagement, work environment, COVID-19, stress, satisfaction, productivity, wellbeing Objavljeno v DKUM: 06.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,77 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vpliv pandemije COVID-19 na digitalizacijo poslovanja v malih in srednje velikih podjetjihLuka Jerman, 2024, diplomsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je postavila malim in srednje velikim podjetjem obilo izzivov. Mala in srednje velika podjetja so bila zaradi omejitev gibanja prisiljena spremeniti svoj način poslovanja. V raziskovalni nalogi smo primerjali deleže uporabe digitalnih tehnologij v malih in srednje velikih slovenskih in podjetij v EU-27. V času pandemije so podjetja pospešeno izvajala digitalno transformacijo, kjer so uporabljala razne tehnologije, kot so internet stvari (IoT), brezžična omrežja nove generacije, računalništvo v oblaku, analitiko velepodatkov (ang. »Big Data«), umetno inteligenco (ang. »AI«), veriženje blokov (ang. »Blockchain«) in računalniško moč. Z napredkom tehnologije je postala pomembna kibernetska varnost, saj podjetja postajajo bolj odvisna od digitalnih tehnologij. V malih in srednje velikih podjetjih se je čez čas spreminjal delež zaposlenih z internetnim dostopom. Med pandemijo so največji delež imela srednje velika slovenska podjetja, najmanjši delež pa srednje velika podjetja v EU-27. Mala slovenska podjetja so ob začetku pandemije COVIDA-19 najslabše implementirala informacijsko-komunikacijske tehnologije. Srednje velika podjetja EU-27 so se boljše prilagodila kot mala podjetja EU-27. Slovenski MSP so se slabše prilagodili kot EU-27 MSP. Delež implementacije IKT tehnologij se je v Sloveniji in EU-27 razlikoval glede na velikost podjetja. Pandemija COVIDA-19 je povzročila rast IKT incidentov. Največje povečanje zasledimo v malih slovenskih podjetjih, kjer je raba IKT najnižja. Podjetja so v času omejitve gibanja začela pospešeno uporabljati spletno prodajo, ki je v času pandemije COVIDA-19 omogočila obstoj veliko podjetij. Največji delež spletne prodaje med pandemijo COVIDA-19 so imela srednje velika slovenska podjetja, vendar je delež po koncu pandemije COVIDA-19 začel upadati. Pandemija COVIDA-19 je pospešila delo od doma. Veliko podjetij je v času pandemije COVIDA-19 kot odziv na prepoved gibanja začelo uporabljati delo od doma, katerega delež je v začetku pandemije narasel. Delež je po koncu pandemije upadel. Ključne besede: pandemija COVID-19, mala in srednje velika podjetja, digitalizacija, EU-27, poslovanje. Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,34 MB) |
9. Analiza zadovoljstva zaposlenih v podjetju 3fs Nordic SI d. o. o.Eva Bajželj, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu v podjetju 3fs Nordic SI d.o.o. (v nadaljevanju 3fs). Namen dela je preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v obdobju petih let, od leta 2018 do 2022, ter identificirati glavne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in posledično na uspešnost podjetja.
V teoretičnem delu se osredotočamo na obravnavanje različnih pojmov, ki se nanašajo na tematiko, kot je (ne)zadovoljstvo na delovnem mestu, obravnavali smo tudi elemente in dejavnike zadovoljstva. Nekaj besed smo namenili tudi delu od doma in pandemiji Covid-19.
Področje praktične raziskave zajema analizo ankete s 47 vprašanji, ki je razdeljena na več sklopov, ki so povezani z zadovoljstvom na delovnem mestu. To so pomen dela, delovni pogoji, odnosi med sodelavci, možnosti za izobraževanje in napredovanje ter splošno počutje zaposlenih. Želja podjetja je bila prejeti grafični prikaz obširne ankete in deskriptivni opis določenih vprašanj, kar smo tudi opravili.
V raziskavi so bile uporabljene različne metode, ki vključujejo pregled domače in tuje literature ter izvedbo anketiranja med zaposlenimi v podjetju. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo pivotnih tabel in prikazani s pomočjo grafičnih prikazov, ki omogočajo vizualizacijo rezultatov in identifikacijo trendov v zadovoljstvu zaposlenih.
Preko raziskave ugotavljamo, da pandemija ni imela negativnega vpliva na zadovoljstvo, temveč v določenih situacijah prav obratnega. Za vzdrževanje zadovoljstva zaposlenih smo podjetju predlagali, naj nadaljujejo z dobrim delom kot doslej. Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, zadrževanje kadrov, delovno okolje, motivacija, pandemija COVID-19 Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (4,16 MB) |
10. Analiza dejavnosti managementa kakovosti po pandemiji covid-19Ema Bremšak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali in se osredotočali na to, kakšen vpliv imajo posledice pandemije covida-19 na samo kakovost delovanja podjetij. V zaključni nalogi smo pregledali, kakšno je stanje podjetij po pandemiji covida-19, s kakšnimi problemi se spopadajo in ali se je sistem kakovosti kaj prilagodil na osnovi spoznanj med celotno pandemijo.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili domačo in tujo strokovno literaturo s področja managementa kakovosti in s področja pandemije covida-19. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, ki se je izvedla s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen diplomske naloge je preučiti, kakšen vpliv imajo posledice pandemije covida-19 na samo kakovost delovanja podjetij. Anketirali smo zaposlene na vodilnih delovnih mestih pri določenih slovenskih podjetjih. Na anketo se je odzvalo 40 različnih slovenskih podjetij ter njihove rezultate tudi analizirali.
Po opravljeni raziskavi smo ugotovili, da so se podjetja po končani pandemiji covida-19 zelo dobro prilagodila. Stanje po pandemiji se je vidno izboljšalo pri izvajanju skoraj vseh aktivnosti glede kakovosti. Malenkost večje težave pa so se pokazale na področju kakovostnega delovanja pri aktivnosti glede časa cikla od prejema surovin do odpreme končnih izdelkov. Pri tej aktivnosti smo iz rezultatov raziskave razbrali, da se je izvajanje poslabšalo. Ugotovili smo, da se logistika surovin še ni popolnoma uredila in so še vedno prisotne zamude in težave. Ključne besede: management kakovosti, pandemija covid-19, posledice Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,30 MB) |