1. Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNuša Pustivšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu bomo opisali nastanek in začetek širjenja bolezni Covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pri tem bomo raziskali simptome in način širjenja virusa, ter posledice, s katerimi se soočamo še danes. Ob razglasitvi pandemije Covid-19 marca 2020, je zaradi hitrega širjenja okužb po svetu v veljavo stopilo več omejevalnih ukrepov. Najpogosteje je bila to karantena oz. izolacija, uporaba zaščitne maske in razkužila. Z njimi so si države prizadevale omejiti število okuženih, vendar so ti ukrepi na ljudi delovali negativno, zlasti na njihovo duševno zdravje. Med najbolj prizadetimi v času pandemije so se znašli delavci, ki so kljub vsemu, svoje delo opravljali na prvi liniji. Poleg zdravstvenih delavcev, so se tam znašli zaposleni v policiji, katere so doletele še dodatne zadolžitve. Slednje so pripomogle k že tako tveganemu in nepredvidljivemu poklicu, zato je pri zaposlenih prihajalo do več težav z duševnim zdravjem. Za doseganje normalnega delovanja, razvijanja in ustvarjanja interakcij v svetu je duševno zdravje tisto, s katerim nam je le-to omogočeno. V sklopu tega, se bomo osredotočili na duševno zdravje zaposlenih v policiji ter kako se je to spremenilo v času pandemije Covid-19. V njihovo delovno okolje je virus prinesel spremembe, opisali bomo, na kaj je vplival in kako se je to odražalo na njihovem duševnem zdravju. Duševne motnje, s katerimi se v policiji najpogosteje srečujejo so stres, posttravmatska motnja, izgorelost in depresija. Ker se je v času okužb duševno zdravje zaposlenih poslabšalo, se bomo osredotočili na to, kako je k celotnemu razvoju sprememb duševnega zdravja pripomogla pandemija Covid-19.
Keywords: duševno zdravje, policisti, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 80; Downloads: 8
 Full text (1,50 MB) |
2. Uporaba IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah : magistrsko deloTjaša Hode, 2023, master's thesis Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se vedno bolj pogosto vključuje v proces izobraževanja. Za njeno uspešno vključenost v pouk potrebujemo usposobljenega učitelja in dobro opremljeno šolo. Ker se je njena uporaba močno povečala v obdobju med epidemijo COVID-19, je zelo pomembno, da učitelji IKT tudi v prihodnosti še bolj vključujejo IKT v sam pouk.
Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti uporabo IKT pred, med in po epidemiji COVID-19 v posavskih osnovnih šolah. Zanimali so nas razlogi za uporabo, prednosti in slabosti, pogostost uporabe IKT, usposobljenost učiteljev, katere naprave in orodja so uporabljali ter kakšna je bila opremljenost šol pred, med in po epidemiji COVID-19. Zanimale so nas razlike glede na razredno in predmetno stopnjo, dobo poučevanja, starostno skupino in okolje.
Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 147 učiteljev. Ti so pokazali, da so se usposobljenost, opremljenost in pogostost uporabe IKT po epidemiji izboljšale. Statistično značilnih razlik teh izbranih kategorijah glede na delovno dobo, starost, stopnjo poučevanja in okolje ni bilo. Ugotovili smo, da se IKT najpogosteje uporablja zaradi interesa učiteljev ali učencev, da so učitelji najpogosteje uporabljali računalnik in program Microsoft Office, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja e-mail ter opredelili mnoge prednosti in slabosti, ki jih IKT prinaša.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, COVID-19, osnovna šola, usposobljenost, opremljenost
Published in DKUM: 22.09.2023; Views: 32; Downloads: 4
Full text (1,66 MB) |
3. Vloga vojske pri zajezitvi epidemij/pandemij : magistrsko deloLjiljana Bručić, 2023, master's thesis Abstract: Najhujše bolezni, ki so v svetovni populaciji terjale milijonske žrtve obolelih in umrlih so
bile: kuga, črne koze, španska gripa, kolera in nazadnje COVID-19.
Z napredkom družbe so se sčasoma razvili in vpeljali različni mehanizmi za
preprečevanje in zdravljenje okužb, hkrati pa so se bolezni zaradi povezovanja sveta
razširile na več celin in se razvile v epidemije oz. pandemije.
Pri zajezitvah epidemij je imela že skozi celo zgodovino pomembno vlogo vojska, ki je
takrat poleg običajnih nalog vojskovanja predvsem s svojim medicinskim osebjem in
sredstvi pomagala na civilni ravni. Seveda niti vojaki niso bili imuni na okužbe, saj so se
te razširile tudi na frontah in še dodatno zmanjševale storilnost in številčnost vojske.
Zadnja težka pandemija je bila COVID-19. Kljub izredni organiziranosti, rigoroznih
zajezitvenih ukrepih po večini držav in vsemu zdravstvenemu napredku nas je
presenetila in za sabo pustila visoke številke okuženih, obolelih in mrtvih ter tudi
posledice v svetovnem gospodarstvu in v vsakdanjem življenju.
Tudi ob izbruhu COVID-19 se je kot nepogrešljiv člen v obvladovanju pandemije spet
izkazala vojska.
V magistrski nalogi opisujemo zgodovino epidemij/pandemij ter vlogo vojske pri
zajezitvi le-teh skozi čas, teoretične osnove COVID-19 in državne ukrepe za
obvladovanje bolezni, za empirični del pa smo izvedli anketo mnenj o COVID-19, o
preventivi, sprejetih ukrepih ter posledicah za duševno zdravje med vojaki Vojašnice
Vincenca Repnika Slovenska Bistrica.
Keywords: vojska, vloga vojske, pandemije, COVID-19, magistrska dela
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 60; Downloads: 4
Full text (1,48 MB) |
4. Trg dela po epidemiji v slovenijiŽiga Škrabl, 2023, undergraduate thesis Abstract: Trg dela nenehno pretresajo naravni, družbeni in politični dogodki oziroma spremembe. V začetku leta 2020 se je svetovno gospodarstvo srečalo z zdravstveno krizo, katere v Evropi, kot tudi v Sloveniji ni bilo več desetletij in je pustila posledice na gospodarski aktivnosti. Delovanje podjetij je bilo omejeno, potrebno ga je bilo prilagoditi poslovanje takratnim zdravstveno- varnostnim ukrepom. Epidemija Covid-19 je vplivala tudi na trg dela. Zato so se s številnimi izzivi in težavami na trgu srečevala tako podjetja kot tudi zaposleni oziroma ljudje, ki vstopa na trg dela. Obenem je prišlo še do novega družbenega izziva, povzročenega z digitalizacijo, to je uveljavitve novih oblik dela. Vse to se je zaradi nepripravljenosti tako države kot tudi podjetij na zdravstveno krizo oziroma epidemijo država kot tudi podjetja odrazilo v večji brezposelnosti in nižjem bruto družbenem proizvodu. V relativno kratkem času si je gospodarstvo opomoglo, brezposelni so si našli zaposlitev v drugih gospodarskih panogah, tudi Slovenija je dosegla najnižjo stopnjo brezposelnosti v svoji zgodovini. Dodati pa je treba, da se trg dela sedaj sooča s staranjem prebivalstva, zaradi visoke zaposljivosti in nizke rodnosti, begom možganov oziroma izseljevanjem, pomankanjem delovne sile in iskanjem ustreznih in potencialnih zaposlenih, managerji namreč opažajo namreč opažajo pomankanje kompetenc in digitalnih kompetenc. Želja delojemalcev po maksimalnem dobičku vodi k strmenju po večji produktivnosti in učinkovitosti, le za dosego tega se bomo morali nenehno prilagajati in izpopolnjevati skozi vseživljenjsko učenje, le tako se bomo osebnostno kot družba rastli in razvijali.
Keywords: Trg dela, kompetence, staranje prebivalstva, pomankanje delovne sile, epidemija, Covid-19, Slovenija
Published in DKUM: 15.09.2023; Views: 66; Downloads: 23
Full text (1,86 MB) |
5. Določanje težkih kovin z metodo ICP-MS v vzorcih najbolj prodajanih prehranskih dodatkov v času epidemije Covid-19 in ocena kontaminacijeVanja Jakovljević, 2023, master's thesis Abstract: Uporaba prehranskih dodatkov je v zadnjih desetletjih po vsem svetu v porastu. Še posebej v času pandemije Covid-19 so prehranski dodatki postali izjemno pogost del vsakodnevne prehrane ljudi. S trendom naraščajoče uporabe in zaradi težav z regulacijo, nadzorom, kakovostjo ter učinkovitostjo prehranskih dodatkov se je pojavila potreba po analizi in ugotavljanju, ali prehranski dodatki morda vsebujejo nedovoljene količine zdravju škodljivih spojin, vključno s težkimi kovinami.
V magistrskem delu smo analizirali vsebnost kovin v 17 komercialno dostopnih vzorcih prehranskih dodatkov. Vse vzorce prehranskih dodatkov smo razvrstili v 6 skupin - dodatki na osnovi: 1) vitaminov/mineralov; 2) izvlečkov rastlin; 3) zeolitov; 4) alg; 5) gob in 6) omega-3 maščobnih kislin. Koncentracije 13 kovin (Ag, As, Ca, Cd, Cr, Cu, Fe, K, Mg, Mn, Na, Pb, Zn) smo določili z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). V določenih vzorcih smo tudi merili vsebnost živega srebra z atomsko absorpcijsko spektrometrijo s toplotno razgradnjo in amalgamacijo (TDA-AAS).
Določili smo, da je en vzorec vseboval svinec nad mejno vrednostjo (izmerjena presežena vrednost je bila v vzorcu prehranskega dodatka na osnovi zeolita in je znašala 11,7 mg/kg). Rezultati za vsebnost ostalih kovin so bili v skladu z vrednostmi, predpisanimi z nacionalno in tujo zakonodajo, ali predpisanimi s strani različnih institucij. Z magistrsko nalogo smo poudarili pomembnost preverjanja kakovosti prehranskih dodatkov, najprej zaradi zagotavljanja njihove neonesnaženosti, nato pa tudi zaradi preprečitve zavajajočih trditev o prehranskih dodatkih in zaščite potrošnikov.
Keywords: prehranski dodatki, Covid-19, težke kovine, esencialne kovine, onesnaženost, ICP-MS, TDA-AAS
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 73; Downloads: 11
Full text (5,60 MB) |
6. Influence of the pandemic on students digital literacy skillsBranko Vranešević, 2022, master's thesis Abstract: The COVID-19 pandemic has brought many hardships to the world, but in this master thesis we would like to focus on the changes affecting student’s digital literacy skills during their online studies. With different circumstances affecting their efforts we try to research what were some of the problems they faced trying to acquire education and what programs and techniques helped them on the way. The purpose of this research was to examine the discrepancy between digital literacy levels pre, during and post pandemic, and how all those changes affected the students of Slovenia and Serbia, and what were the possible differences between those countries. We go over the results of the questionnaire and the statistic research while gathering our thoughts about their meanings and how can we use them for future researches on this topic and as an even more important goal, to raise awareness on the effects of the restrictions and changes on students.
We believe that our research gave an insight on how much the changes in understanding how technology has helped students to follow up on their education in a new form and at the same time educate following populations. Researching relevant literature, we found that with the efforts of all parties including students, their professors, university boards but also with the help of technology and government funds we could help guide the development of student’s digital literacy in the right direction.
Keywords: Covid-19, Pandemic, Students, Digital Literacy
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 46; Downloads: 5
Full text (986,34 KB) |
7. The impact of COVID-19 on bank efficiency in the Western Balkans : a DEA approachKaterina Fotova Čiković, Violeta Cvetkoska, Damira Keček, 2023, original scientific article Abstract: This paper aims to assess and compare the relative efficiency of commercial
banks in six Western Balkan developing countries (North Macedonia, Serbia,
Montenegro, Bosnia and Herzegovina (B&H), Kosovo1, and Albania), using the
leading nonparametric methodology Data Envelopment Analysis (DEA) for the
period 2016-2020, and investigating the impact of the COVID-19 pandemics
on the performance of banking systems in these countries. The outputoriented
DEA model has been implemented with interest expenses and noninterest
expenses as inputs and interest revenue and non-interest revenue
as outputs. Our findings show that the average efficiency of the six Western
Balkan banking systems differs, and Kosovo’s banking system has noted the
highest average efficiency in the whole observed period (2016–2020). In
contrast, the banking system in Bosnia and Herzegovina noted the lowest
average efficiency. The COVID-19 pandemic decreased the relative efficiency
of the banking sectors in all six of the Western Balkan countries observed,
except Kosovo. However, additional research that includes all pandemic
years is recommended to assess the impact of the COVID-19 pandemic on
the banking systems in the Western Balkans. This study provides invaluable
insights for academic members, banking management and regulatory bodies,
governments, and the interested public. It is the first empirical study that
includes a glimpse of the first impact of the COVID-19 pandemic on banking
systems in the developing countries of the Western Balkans.
Keywords: banking sector, data envelopment analysis, COVID-19, Western Balkans
Published in DKUM: 05.09.2023; Views: 39; Downloads: 3
 Link to file |
8. Vpliv motenj na oskrbovalno verigo izbranega podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaTanja Vukajlović, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu bomo izpostavili vpliv dveh motenj v oskrbovalni verigi, ki smo jim
priča v zadnjem obdobju: epidemiji virusa COVID-19 in ukrepom, povezanim z njo, ter
ukrajinsko-ruski krizi. Podjetja so se že v času epidemije COVID-19 soočala s težavami na
vseh področjih poslovanja. Nekatere so lahko odpravili sami, drugih pa žal ne, saj so bili
vmes še drugi dejavniki, kot so omejitve lastnega poslovanja ali pa omejitve poslovnih
partnerjev. Epidemija je bila nek uvod v to, kar se dogaja v trenutni situaciji, povezani z
ukrajinsko-rusko krizo. Posledice teh dogajanj bo tako občutil večji del sveta, miniti pa
bo moralo veliko časa, da se bodo stvari normalizirale.
Motnje v času epidemije COVID-19 so mnoga podjetja zadele, ko so bila nepripravljena,
saj se teh dogodkov ni moglo vnaprej predvideti. Zaradi nepričakovanega hitrega izbruha
in širjenja epidemije virusa se je bilo potrebno sproti prilagajati glede na situacijo v
danem trenutku.
Prav tako so se v času ukrajinsko-ruske krize pojavljala vprašanja, kako bomo to krizo
občutili v Sloveniji. Kmalu nam je vsem postalo jasno, da bomo tudi te posledice lahko
čutili dlje časa, in sicer predvsem s finančnega vidika.
Na začetku diplomskega dela bomo predstavili teoretični del motenj v oskrbovalnih
verigah nasploh, v drugem delu pa bomo opredelili motnje oskrbovalne verige v
izbranem podjetju. Za tem bo sledil pregled vpliva motnje epidemije virusa COVID-19 in
ukrajinsko-ruske krize. Osredotočili se bomo na prikaz posameznih izpadov zaradi
omenjenih motenj in predlog morebitnih rešitev, ki bi jih bilo v tem času smiselno
uporabiti za boljše in lažje poslovanje.
Keywords: COVID-19, motnje v oskrbovalnih verigah, oskrbovalne verige, tveganja, ukrajinsko-ruska kriza
Published in DKUM: 04.09.2023; Views: 85; Downloads: 26
Full text (1,26 MB) |
9. Zelene finance v bančništvuLana Cigan, 2023, undergraduate thesis Abstract: V sodobnem času so bančne institucije zaradi raznih pritiskov tako s strani komitentov kot regulativ primorane k preoblikovanju načina lastnega poslovanja in obstoječe ponudbe storitev. Potrebna je implementacija okoljskih praks v sistem tega sektorja.
Bistvo diplomske naloge je zeleno financiranje v bančništvu, ponudba zelenih produktov ter storitev in bančna politika EU, katere regulative morajo biti upoštevane. Na podlagi primerjav in grafov je bila ugotovljena razsežnost vpliva pandemije Covid-19 na zeleno financiranje, ki je v primerjavi z učinki, ki jih je ta pustila na drugih gospodarskih panogah v veliki meri pozitivna. Prav tako je znotraj tega dela predstavljeno zeleno zavajanje, ki predstavlja prevladujoč problem, s katerim se vlagatelji soočijo ob poplavi podatkov zelenega financiranja v bankah. Ta ne ogroža le količine vloženih sredstev investiranih v posamezni zeleni projekt marveč cilje opredeljene znotraj Pariškega sporazuma. Tako kot večina razvitih držav tudi Slovenija strmi k ponudbi zelenih produktov in uporabi trajnostnih finančnih instrumentov. Močan vpliv, ki ga imajo banke na ljudi je potrebno uporabiti v prid širjenja okoljskega ozaveščanja med zaposlenimi, kakor tudi med uporabniki zelenih storitev.
Keywords: zeleno financiranje v bankah, produkti zelenega financiranja, pandemija Covid-19, EU, zeleno zavajanje, Slovenija.
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 114; Downloads: 41
Full text (1,14 MB) |
10. Vpliv povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covid-19Lana Čeh, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Digitalna tehnologija je v zadnjih letih prevzela ves svet. Nenadno je naš svet v letu 2020 zajela tudi pandemija covida-19 in postala velik problem na različnih področjih. V življenja ljudi je prinesla različne omejitve (izolacija, distanciranje) in zato se je povečala uporaba digitalnih medijev.
Metode: Literaturo smo sistematično pregledali in izvedli pregled literature. Uporabili smo opisno metodo dela, metodo kompilacije, analize in sinteze. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili enotni iskalni niz. Literaturo smo iskali v mednarodnih elektronskih bazah: PubMed, CINHAL in Medline. Število zadetkov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. V sintezni tabeli smo prikazali identificirane raziskave. Izvedli smo tematsko analizo.
Rezultati: Izmed 748 identificiranih zadetkov smo jih v našo raziskavo vključili 10. Rezultati so pokazali tako pozitivne kot negativne učinke uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov. 80 % uporabljenih raziskav navaja negativne posledice za duševno zdravje mladostnikov.
Razprava in zaključek: V narejeni raziskavi o vplivu povečane uporabe digitalnih medijev na duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19 smo odkrili negativne vplive digitalnih medijev. Digitalni mediji so porušili pozitivno duševno zdravje mladostnikov v času pandemije covida-19. Tako so se pri mladostnikih pojavili simptomi depresije, tesnobe, strahu, stresa in motenj spanja.
Keywords: digitalni mediji, duševno zdravje, mladostniki, pandemija COVID-19
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 103; Downloads: 41
Full text (685,55 KB) |
