| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Calculation of price reduction in international sale of goods contracts
Sandra Fišer Šobot, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Price reduction is a part of The United Nation Convention on Contract for the International Sale of Goods remedial scheme and is available to the buyer if delivered goods are not in conformity with the sales contract. Price reduction is a very suitable remedy and offers numerous advantages in comparison to other remedies. It is widely used in practice. However, diverging scholarly interpretations and relevant case law show that there are some ambiguities and uncertainties as to its calculation. This paper will examine relevant issues regarding the calculation of price reduction.
Ključne besede: international sale of goods, CISG, buyer's remedies, non-conformity, price reduction, calculation of price reduction
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 4
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Calculation of price reduction in international sale of goods contracts
Sandra Fišer Šobot, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Price reduction is a part of The United Nation Convention on Contract for the International Sale of Goods remedial scheme and is available to the buyer if delivered goods are not in conformity with the sales contract. Price reduction is a very suitable remedy and offers numerous advantages in comparison to other remedies. It is widely used in practice. However, diverging scholarly interpretations and relevant case law show that there are some ambiguities and uncertainties as to its calculation. This paper will examine relevant issues regarding the calculation of price reduction.
Ključne besede: international sale of goods, CISG, buyer’s remedies, non- conformity, price reduction, calculation of price reduction
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 455; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (437,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Uporaba Dunajske konvencije (CISG) na slovenskih sodiščih in v odvetniški praksi
Ana Teršek, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Dunajska konvencija (CISG) vsebuje enotna pravila za razmerja iz mednarodne prodaje blaga. Sprejele so jo skoraj vse države, s katerimi Slovenija intenzivno trguje, zato preseneča dejstvo, da medtem ko je po svetu objavljenih približno 2500 sodnih odločitev in arbitražnih odločb, ki se nanjo nanašajo, Slovenija premore le peščico takšnih odločitev. Ugotovimo lahko, da je Dunajska konvencija med sodniki in tudi odvetniki, kljub dejstvu, da je v veljavo vstopila že leta 1988, še vedno slabo poznana ter zato tudi redko uporabljena, kadar pa se jo uporabi, pa se sodiščem nemalokrat pripeti, da jo napačno uporabijo, kar lahko ponovno pripišemo njenemu slabemu poznavanju.
Ključne besede: Dunajska konvencija, CISG, mednarodna prodaja blaga, slovenska sodna praksa, odločbe sodišča, odvetništvo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 433; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (466,00 KB)

4.
Pravna razmerja med prodajalcem, prevoznikom in kupcem z vidika pogodbe o (mednarodni) prodaji blaga in pogodbe o (mednarodnem) prevozu blaga po cesti
Anja Drev, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodaja blaga je v mednarodni in tudi v domači trgovini običajno povezana s prevozom blaga od prodajalca do kupca. V razmerje iz prodajne pogodbe se tako vključi prevoznik, ki na podlagi sklenjene prevozne pogodbe omogoči izpolnitev prodajne pogodbe. Interes kupca pri prodajni pogodbi je praviloma v tem, da prejme s prodajno pogodbo dogovorjeno blago, brez napak, v količini oziroma številu, določenem v pogodbi. Če kupec prejme blago, ki ne ustreza pogodbenim pogojem, če blaga sploh ne prejme ali če ne prejme celotne dogovorjene količine, ima v razmerju do prodajalca na voljo različna pravna sredstva v smeri izpolnitve pogodbe oziroma prilagoditve razmerja dejanskim okoliščinam ali v smeri prenehanja pogodbenega razmerja, prav tako pa tudi zahtevke za povrnitev nastale škode. Uporaba navedenih pravnih sredstev pa je odvisna od izpolnjevanja različnih pogojev, bolj ali manj strogih. Z vključitvijo prevoznika za namene izpolnitve prodajne pogodbe se pravicam in obveznostim, ki za prodajalca in kupca izhajajo iz prodajne pogodbe, pridruži sklop pravic in obveznosti, ki izhajajo iz prevozne pogodbe. Če prevoznik kupcu dobavi poškodovano blago, če mu dobavi manjšo količino blaga ali če mu blaga zaradi izgube med prevozom sploh ne dobavi, se postavi vprašanje, kdo mora nositi breme nastale škode, kakšne zahtevke je mogoče uveljaviti zoper odgovorno osebo in pod katerimi pogoji. Čeprav sta pogodba o prodaji blaga in pogodba o prevozu tega istega blaga v pravnem smislu ločeni in med seboj neodvisni pogodbi, pravice in obveznosti, ki za njune subjekte iz njiju izhajajo, tvorijo kompleks med seboj povezanih razmerij. Z vidika subjektov obeh pogodb je zato pomembno, da se njihove pravice in obveznosti, odgovornost za kršitev pogodbe, pravna sredstva, ki jih je v primeru kršitve pogodbe zoper kršitelja mogoče uveljaviti, in pogoji za njihovo uveljavljanje raziščejo ne le z vidika posameznega pogodbenega tipa, ampak celovito, upoštevaje vso kompleksnost razmerij, in da se razmerja med njimi tudi s tega vidika jasno opredelijo. V disertaciji so tako z vidika slovenskega (OZ, ZPPCP-1) kot z vidika mednarodnega gospodarskega pogodbenega prava (CISG, CMR) obravnavana razmerja med prodajalcem, prevoznikom in kupcem v zvezi z njihovim položajem v prodajni pogodbi in pogodbi o prevozu blaga po cesti. V ta namen so najprej analizirani tisti elementi vsakega pogodbenega razmerja, ki so ključni za nadaljnje raziskovanje interakcije med razmerji iz prodajne in prevozne pogodbe, ki je predmet sklepnega poglavja. V okviru prodajne pogodbe se disertacija osredotoča predvsem na vprašanja v zvezi s prodajalčevo obveznostjo dobave blaga in kupčevo obveznostjo prevzema dobave, prehodom nevarnosti, obveznostjo sklenitve prevozne pogodbe in pogoji, pod katerimi lahko kupec zoper prodajalca uveljavi zahtevke iz naslova kršitve pogodbe. V okviru prevozne pogodbe so obravnavana vprašanja v zvezi z opredelitvijo subjektov prevozne pogodbe, pomenom tovornega lista, prevzemom blaga za prevoz, obveznostmi prevoznika v zvezi z izvedbo prevoza, razpolaganjem z blagom med prevozom, izročitvijo blaga kupcu in vprašanja v zvezi s prevozniško odgovornostjo ter pogoji za njeno uveljavljanje. Izhajajoč iz ugotovitev, sprejetih v poglavju o prodajni in v poglavju o prevozni pogodbi, je v poglavju sinteze obravnavana vloga subjektov ene pogodbe v razmerju iz druge pogodbe. Podrobno so analizirana razmerja v zvezi z odgovornostjo za poškodbo in izgubo blaga in pogoji za uveljavljanje zahtevkov zaradi izgube oziroma poškodbe blaga na poti od prodajalca do kupca.
Ključne besede: prodajna pogodba, prevozna pogodba, prevoz blaga po cesti, pravna razmerja med prodajalcem, prevoznikom in kupcem, OZ, CISG, ZPPCP-1, CMR
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1632; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

5.
PRAVICE KUPCA GLEDE ISTOVETNOSTI BLAGA PO OZ IN DUNAJSKI KONVENCIJI
Primož Drobnič, 2015, diplomsko delo

Opis: CISG definira istovetnost kot dolžnost prodajalca, da dobavi blago, ki je po količini, kakovosti, vrsti in pakiranju skladno s pogodbo. V odsotnosti dogovora, lastnosti blaga določi konvencija. Kršitev katerekoli omenjene predpostavke pomeni kršitev pogodbe. CISG torej enotno obravnava pojem kršitve pogodbe in nanj navezuje ustrezne sankcije. A to ne pomeni, da lahko kupec po CISG uveljavlja katerokoli sankcijo želi. Sankcije so namreč odvisne od teže kršitve. Konvencija to problematiko ureja z ločitvijo kršitev na bistvene in nebistvene. Bistvena kršitev je kršitev, ki kupca prikrajša za pogodbeni interes; to pomni, da mora kupcu s kršitvijo pogodbe nastati takšna škoda, da je dejansko ostal brez tistega, kar je upravičeno pričakoval od pogodbe. Bistvenost kršitve se presoja od primera do primera, zato imajo ključno vlogo pri razlagi tega pojma sodišča, ki z odločanjem v konkretnih primerih postavljajo merila in standarde razlage. Če se kršitev šteje za bistveno, ima kupec pod določenimi pogoji na voljo vsa pravna sredstva. To so poleg odškodnine, ki se prizna v vsakem primeru, še izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine in odstop od pogodbe. V nasprotnem primeru, ko kršitev ni bistvena, lahko kupec uveljavlja zgolj popravilo ali znižanje kupnine. CISG tako sledi ureditvi kršitve pogodbe, ki je bližje common law sistemu. OZ na drugi strani loči med vrstami kršitev pogodbe in v skladu s tradicionalnimi kontinentalnimi pravnimi redi kršitve pogodbe ne obravnava enotno. Sankcije so odvisne od tega ali gre v konkretnem primeru za neizpolnitev ali izpolnitev z napako. OZ prav tako ne pozna samega pojma »istovetnosti blaga«, zato se po OZ dejanski stan ne-istovetnosti, kot ga predvideva CISG, pokriva z ureditvijo stvarnih napak, količinskih napak in dobavo druge vrste blaga (aliud). V primeru stvarnih napak OZ določa, da lahko kupec izbira med jamčevalnimi sankcijami; to so izpolnitveni zahtevek (popravilo in zamenjava), znižanje kupnine in odstop od pogodbe. Jamčevalni zahtevki sami po sebi predstavljajo dodaten problem, saj se za njihovo uveljavljanje zahteva izpolnitev strogih predpostavk. To so predvsem kratki roki za pregled in grajanje. Strogost jamčevalnih zahtevkov pa je omiljena z institutom prodajalčeve odgovornosti za brezhibno delovanje stvari – garancije. Primer količinskih napak in aliuda ni podrejen pravilom o jamčevanju, pač pa se za te primere uporabljajo pravila o neizpolnitvi. Tako so kupcu na voljo izpolnitveni zahtevek ter odškodnina za zamudo, ali odstop od pogodbe in odškodnina za neizpolnitev. Čeprav se morda najprej zdi, da oba akta urejata sankcije na enak način, je že po kratki analizi možno med njima ugotoviti bistvene razlike. CISG, v skladu z naravo mednarodne prodaje, stremi k čim manj kompleksni ureditvi opredeljene problematike. Slednje je popolnoma jasno, če si lahko predstavljamo koliko problemov predstavlja že sama mednarodna prodaja brez dodatnih pravnih nejasnosti. Na drugi strani se za OZ zdi, čeprav sledi tradicionalni kontinentalno pravni ureditvi, da nepotrebno komplicira že tako samo po sebi kompleksno problematiko. V skladu z modernimi mednarodno pravnimi trendi bi bilo morda bolje, če bi v prihodnosti slovenski zakonodajalec razmišljal v smeri sprememb po vzoru Konvencije Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga.
Ključne besede: OZ, CISG, istovetnost blaga, kršitev pogodbe, sankcije, izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine, odstop, odškodnina
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 927; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
VKLJUČITEV STANDARDNIH POGOJEV V POGODBO PO KONVENCIJI ZN O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tadej Arnuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Vključitev standardnih pogojev v pogodbo po Konvenciji ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG) povzroča v praksi nemalo težav. To je posledica dejstva, da ni enotnega vodila, ki bi dajalo odgovor na vprašanje, kdaj so standardni pogoji veljavno vključeni v pogodbo. Prav neenotnost povzroča v praksi nejasnosti, ki pa so na področju prava najmanj zaželene. Da bi odpravili nejasnosti zadevno diplomsko delo predstavlja zaokroženo celoto ključnih elementov, ki se nanašajo na vključitev standardnih pogojev v pogodbo. V prvi vrsti se ukvarja s primeri, ki so se že pojavili in so tudi najbolj pogosti v praksi. Vse to z namenom, da se bralec lahko seznani z aktualno sodno prakso in nanje opirajočimi se odločitvami. Ravno sodne odločitve so bile predmet obsežnega avtorjevega raziskovanja z namenom izluščiti najpomembnejše kriterije, ki morajo biti izpolnjeni za veljavno vključitev standardnih pogojev v pogodbo. Kot izhaja iz avtorjevih ugotovitev, se ti kriteriji razlikujejo od okoliščin primera. Predvsem jezik, način sklepanja pogodbe, praksa med strankama, mednarodni običaji so okoliščine, ki lahko povsem spremenijo zahteve za vključitev splošnih pogojev pogodbo. Čeprav so okoliščine primera zelo pomembne, pa je v diplomskem delu moč najti načelna izhodišča, brez katerih vključitev splošnih pogojev v pogodbo skoraj gotovo ne bo uspešna. Torej ima zadevno diplomsko delo dvojen pomen. Prvi, seznaniti se z osnovnimi zahtevami, ki so potrebne za veljavno vključitev standardnih pogojev v pogodbo. Drugi, skozi prizmo številnih praktičnih primerov, ki so bodisi resnični ali izmišljeni, dati bralcu pogled kako okoliščine spreminjajo zahteve in se tudi seznaniti s temi posebnimi zahtevami za veljavno vključitev splošnih pogojev. Na koncu pa še diplomsko delo ponuja rešitve glede specifičnih vprašanj vključitve standardnih pogojev, kot je npr. konflikt standardnih pogojev, ki zaradi svojih posebnosti zasluži posebno mesto v diplomskem delu.
Ključne besede: standardni pogoji, vključitev, uporabnik splošnih pogojev, kriteriji, Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga (CISG)
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 1017; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (504,65 KB)

7.
OPROSTITEV ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI ZA DEJANJA TRETJIH OSEB PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Andrej Kreže, 2014, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), kot temeljni pravni vir na področju mednarodne prodaje, je namenjena urejanju pravnih razmerij med kupci in prodajalci iz različnih držav. Področje, ki ga CISG ureja, obsega tudi odškodninske obveznosti, do katerih pride v primeru kršitve pogodbenih obveznosti katere izmed strank prodajne pogodbe. Za odškodninske obveznosti v CISG velja stroga ureditev. Stranka, ki krši svoje obveznosti, se namreč lahko oprosti odškodninske odgovornosti le v primerih, ko izpolnjuje natanko določene oprostitvene razloge. In sicer mora dokazati, da je do njene kršitve prišlo zaradi ovire izven njene kontrole, ki je ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti ter se oviri ali njenim posledicam ni bilo mogoče izogniti ali jih premostiti. O tem, ali je oprostitvenim pogojem zadoščeno, bo v pretežni meri odvisno od okoliščin posameznega primera, a primeri iz pravne prakse kažejo, da je oprostitev zelo težko doseči, še posebej zato, ker morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Stroga ureditev odgovornosti za povzročeno škodo velja tudi v primerih, ko stranka ne izpolni obveznosti zaradi dejanj tretje osebe, katero je angažirala z namenom izpolnitve svojih obveznosti nasproti sopogodbeniku. V takšnih primerih CISG določa, da morata pogoje za oprostitev izpolniti tako stranka prodajne pogodbe, kot tudi tretja oseba. Vendar to ne velja za vse primere ko neizpolnitev povzroči tretja oseba. Ta določba se uporabi le za tiste neodvisne osebe, ki so vključene z namenom izpolnitve celote ali dela strankinih obveznosti, ne pa tudi takrat kadar dejanja tretje osebe predstavljajo le predpogoj ali pomoč pri izpolnitvi strankinih obveznosti. V vsakem primeru pa velja načelo, da naj stranka strogo odgovarja za dejanja tretjih oseb, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri njenih obveznostih.
Ključne besede: CISG, neizpolnitev, odškodninska odgovornost, oprostitev odškodninske odgovornosti, tretja oseba.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1125; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (650,36 KB)

8.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Ključne besede: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 3443; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (659,80 KB)

9.
ODSTOP OD POGODBE S STRANI PRODAJALCA PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tjaša Kukovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Odstop od pogodbe je sankcija s katero prodajalec razveže pogodbeno razmerje, kadar kupec krši pogodbene obveznosti. Gre za oblikovalno pravico, ki je usmerjena v prenehanje obstoječega pogodbenega razmerja in strankama ni več treba izpolniti pogodbenih obveznosti, oziroma stranki pridobita nazaj predmet že izpolnjenih obveznosti. Pogoji za odstop od pogodbe so za prodajalca določeni v 64. členu CISG. Prodajalec lahko nemudoma odstopi od pogodbe, če kupec krši katero od svojih pogodbenih obveznosti na podlagi pogodbe ali CISG in ta predstavlja bistveno kršitev pogodbe. V kolikor kupec ni izpolnil svoje obveznosti s tem, da blaga ni plačal ali prevzel, lahko prodajalec postavi kupcu naknadni razumni rok za izpolnitev, po neuspešnem izteku katerega lahko prodajalec odstopi od pogodbe ne glede na to ali je kršitev bistvena ali ne. Pravica do odstopa od pogodbe pa lahko nastane že v trenutku, ko kupec pred iztekom dodatnega roka izjavi, da svoje obveznosti ne bo izpolnil niti v tako določenem roku. Po CISG do razveze nikoli ne pride ipso facto, temveč le po enostranski izjavi prodajalca, da odstopa od pogodbe. Prodajalec mora paziti na pravočasen odstop, saj lahko v primeru, da kupec vendarle plača kupnino, sicer obstoječo pravico odstopa izgubi.
Ključne besede: odstop od pogodbe, CISG, bistvena kršitev pogodbe
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2143; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (870,14 KB)

10.
ZAHTEVKI KUPCA ZARADI NEIZPOLNITVE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Miha Žvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), t.i. Dunajska konvencija, je bila sprejeta 11. aprila 1980 na diplomatski konferenci, ki jo je na Dunaju sklicala Organizacija združenih narodov (OZN). Konvencija vzpostavlja celovito zbirko pravnih pravil v zvezi s sklepanjem mednarodnih prodajnih pogodb, opredelitvijo obveznosti kupcev in prodajalcev ter drugih vidikov pogodb. Če imajo stranke mednarodnega poslovnega razmerja ali samo ena od njih sedež v državi, ki je podpisala CISG, se bo ta konvencija uporabila. CISG velja za gospodarske pogodbe, zato je stopnja aktivnosti, ki se zahteva od posameznih strank višja od običajnih civilno-pravnih ureditev. Posledično to pomeni zahtevo po večji skrbnosti pri izvrševanju pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja. S tem je položaj pogodbenih strank sicer težji, vendar ščiti potrebe gospodarskega poslovanja. Po CISG so obveznosti prodajalca dobava blaga, izročitev listin in prenos lastninske pravice na blagu, ki je predmet prodajne pogodbe. Kupec je zavezan k plačilu kupnine in prevzemu blaga. Kršitev katerekoli obveznosti je treba obravnavati kot kršitev obveznosti strank iz prodajne pogodbe. CISG temelji na enotnem sistemu sankcij, po katerem se jamčevalne in neizpolnitvene sankcije ne ločijo. Značilno je, da se bistvene kršitve pogodbe razlikujejo od nebistvenih, kar pogojuje različne sankcije. V primeru bistvenih kršitev je, pogodbi zvesti stranki, na voljo širši instrumentarij sankcij, pred vsem odstop od pogodbe. CISG v 45. členu opredeljuje pravice, ki jih ima kupec v primeru kršitve obveznosti iz pogodbe s strani prodajalca. Sklicuje se na seznam pravic, ki so opredeljene v členih od 46 do 52, ob tem pa posebej poudarja kumulacijsko naravo omenjenih sredstev z odškodnino, ki jo lahko kupec vedno zahteva skupaj z drugim zahtevkom, predvsem skupaj z odstopom od pogodbe.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, sredstva, s katerimi razpolaga kupec v primeru, če prodajalec krši pogodbo (45. čl. CISG).
Objavljeno: 23.01.2013; Ogledov: 2742; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (382,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici