1. Uvajanje računalniško podprte proizvodnjeUroš Trupej, 2013, diplomsko delo Opis: V svoji diplomski nalogi sem se osredotočil na uvajanje računalniško podprte proizvodnje in kakšne prednosti prinaša. Računalniško podprta proizvodnja združuje moderno računalniško tehnologijo z naprednimi obdelovalnimi stroji in povezavo z informacijskim sistemom, kjer je človek še vedno vodilo napredka. Na teoretičnem primeru sem prikazal kakšne spremembe mora neko podjetje opravit in kakšne pogoje mora zadostiti, da lahko uvede računalniško podprto proizvodnjo.
Ključne besede: RIP - Računalniško integrirana proizvodnja, CIM - Computer integrated manufacturing, CAD - Computer Aided Design.CAM - Computer Aided Manufacturing, CAE - Computer Aided Engeneering, CAQ - Computer Aided Quality Assurance, CAPP - Computer Aideded Process Planning, CABS - Computer Aideded Business Sysytem, CAST - Computer Aideded Storagee and Transport, CNC - Computer Numerical Control, POS - Prilagodljivi obdelovalni stroji
Objavljeno v DKUM: 16.10.2013; Ogledov: 2154; Prenosov: 232
 Celotno besedilo (2,14 MB) |
2. Geschäftsprozeßanalyse mit Ereignisgesteuerten Prozeßketten : Grundlagen des Business Reengineering für SAP R/3 und andere Betriebswirtschaftliche StandardsoftwareJosef Staud, priročnik Ključne besede: poslovni proces, poslovna politika, poslovanje podjetja, analiza poslovanja, informacijski sistemi, MIS, zmogljivost, krmiljenje, verige, CIM, proizvodnja, upravljanje proizvodnje, uporaba računalnika, računalništvo, software, podpora, client/server, odjemalec/strežnik, programska oprema, avtomatizacija, aplikacija, delovna organizacija, industrijska organizacija, prenova, reinženiring, spremembe, management, verige, modeli, računalniški sistemi, AOP
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1874; Prenosov: 90
 Povezava na celotno besedilo |
3. A model of data flow in lower CIM levelsIgor Drstvenšek, Ivo Pahole, Jože Balič, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: After years of work in fields of computer-integrated manufacturing (CIM), flexible manufacturing systems (FMS), and evolutionary optimisation techniques, several models of production automation were developed in our laboratories. The last model pools the discoveries that proved their effectiveness in the past models. It is based on the idea of five levels CIM hierarchy where the technological database (TDB) represents a backbone of the system. Further on the idea of work operation determination by an analyse of the production system is taken out of a model for FMS control system, and finally the approach to the optimisation of production is supported by the results of evolutionary based techniques such as genetic algorithms and genetic programming.
Ključne besede: computer integrated manufacturing, flexible manufacturing systems, evolutionary optimisation techniques, production automation, CIM hierarchy, technological databases, production optimisation, genetic algorithms, genetic programming
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 2248; Prenosov: 108
Povezava na celotno besedilo |
4. Uporaba umetne inteligence v logističnih informacijskih sistemihJasmin Kaljun, 2008, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj enega podjetja kot med več podjetji. Cilj logistikeje zagotoviti prave dobrine in storitve, na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. Implementacija računalniških tehnologij na področje logistike zahteva razvoj logističnega informacijskega sistema, kot povezane skupine podsistemov odgovornih za posamezna področja logistike. Znotraj posameznega podsistema pa se lahko uporabijo tudi metode umetne inteligence, ki lahko znatno zmanjšajo potreben čas uporabe sistema in številov posamezen projekt vključenih ekspertov, s čimer prispevajo k zmanjšanju skupnih proizvodnih stroškov. V članku je predstavljena zgradba vzorčnega logističnega informacijskega sistema, namen in področje enega izmed njegovih podsistemov in možnost implementacije inteligentnega svetovalnega sistema znotraj tega logističnega informacijskega podsistema.
Ključne besede: logistika, proizvodni proces, logistični informacijski sistemi, CIM, inteligentni svetovalni sistem
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2807; Prenosov: 147
Povezava na celotno besedilo |
5. Vpliv funkcionalizacij in struktur metakrilatnih monolitov na pretočnosti in kapacitete za različno velike molekuleVida Frankovič, 2009, doktorska disertacija Opis: V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejeno na področju priprave in izboljšave kromatografskih nosilcev za doseganje čim boljše ločbe biomolekul. Convection Interaction Media (CIM) ionsko-izmenjevalni metakrilatni monolitni kromatografski nosilci vedno bolj pridobivajo na pomenu pri hitrih ločbah in čiščenju velikih biomolekul, kot so večji proteini, DNA, virusi, bakteriofagi, itd. Zaradi njihove posebne odprto-porozne strukture, ki omogoča hitro izmenjavo molekul med mobilno in stacionarno fazo na osnovi konvektivnega prenosa, izkazujejo pretočno neodvisno ločbo in dinamično vezno kapaciteto.
Velikost por monolitnih nosilcev igra zelo pomembno vlogo pri ločevanju različno velikih molekul. Pore morajo biti dovolj velike, da omogočajo neovirano vezavo in ločbo biomolekul določene velikosti. Velike molekule se lahko v premajhnih porah ujamejo in zamašijo pretočne kanale, kar se lahko odrazi v manjših izkoristkih pri ločevanju in čiščenju. Poleg tega lahko zaradi zamašitve tlak na nosilcu močno naraste in pride do fizičnih poškodb le tega. Pri izbiri nosilca z določeno velikostjo por je potrebno biti pazljiv, saj se lahko vezna kapaciteta zmanjša na račun večjih por, zaradi zmanjšanja specifične površine.
Predmet mojega doktorskega dela je bil najti ustrezen način funkcionalizacije površine por monolita, ki bo zagotavljala zvišanje kapacitete biomolekul ob čim nižjem padcu tlaka. Najpogostje se v ta namen uporablja uvajanje polimernih verig (lovk) s tehniko pripajanja (graftiranje). Rezultati doktorske disertacije so pokazali najmanj dva do tri kratno povišanje dinamične vezne kapacitete za številne različno velike molekule, vključno s plazmidno DNA na graftiranih monolitnih nosilcih. Čeprav graftiranje na površino metakrilatnih monolitov povzroča nižjo prepustnost, je njihova kapaciteta mnogo višja od ne-graftiranih monolitov, ki imajo isto prepustnost pri enakih pogojih. Zaradi dokazanih pretočno neodvisnih lastnosti, lahko graftirani metakrilatni monoliti postanejo primerna izbira za čiščenje različno velikih molekul.
Izboljšanje procesov čiščenja biomolekul je mogoče na področju produktivnosti, selektivnosti in enostavnejše uporabe. Idealno so vse tri karakteristike zajete v enem samem kromatografskem nosilcu, kar omogoča čiščenje v enem samem kromatografskem koraku. Z graftiranjem hidrofobnih linearnih verig in naknadno pretvorbo preostalih epoksi v anionske skupine nam je uspelo pripraviti monolit z mešanimi adsorpcijskimi lastnostmi, ki se je izkazal kot učinkovit v procesu čiščenja pDNA.
Ključne besede: graftiranje (pripajanje), funkcionalizacija, CIM monoliti, anionsko-izmenjevalni kromatografski nosilci, DEAE, padec tlaka, prepustnost, dinamična vezna kapaciteta, proteini, pDNA, število veznih mest (z-faktor), kombinirani monoliti
Objavljeno v DKUM: 01.12.2009; Ogledov: 4950; Prenosov: 392
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
