| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAZMNOŽEVANJE ŠPANSKEGA BEZGA (Syringa vulgaris L.) S POTAKNJENCI
Jerica Antolin, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je bila opravljena 2007 leta na španskem bezgu (Syringa vulgaris L.) na treh sortah: beli, lila in purpurno rdeči. Namen diplomske naloge je preučiti vpliv tipa potaknjenca (bazalni in sredinski potaknjenci), vpliv časa rezi potaknjencev (od maja do septembra), vpliv različnih koncentracij rastnega regulatorja na koreninjenje (0,5 in 1 %) in uspešnost koreninjenja v različnih okoljih (megljenje in neposredno prekrivanje s polietilensko folijo). Pri beli sorti španskega bezga smo dosegli najvišji odstotek v obeh okoljih, tako v okolju megljenja (77,1 %) kot z neposrednim prekrivanjem s polietilensko folijo (78,1 %). Pri purpurno rdeči sorti smo dosegli najvišjo ukoreninjenost 54,2 % v petem terminu v okolju megljenja. Najslabše je koreninila lila sorta. Najprimernejši čas razmnoževanja španskega bezga je junija in julija proti koncu cvetenja matične rastline. Koncentracija rastnega regulatorja je odvisna od sorte in časa potikanja.
Keywords: španski bezeg, Syringa vulgaris, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulatorji
Published: 15.10.2010; Views: 6488; Downloads: 391
.pdf Full text (996,99 KB)

2.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Keywords: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Published: 16.02.2015; Views: 2162; Downloads: 316
.pdf Full text (3,76 MB)

3.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH PAPIRNIŠKIH VOD Z ALGNO-BAKTERIJSKO MEŠANICO
Maja Pšajd, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Papirna odpadna voda vsebuje vrsto suspendiranih, topnih organskih in anorganskih sno-vi, ki lahko z direktnimi izpusti v okolje povzročijo neravnovesje vodnega ekosistema. Industrije zmanjšujejo posledice onesnaževanja okoljskih vod tako, da vsako odpadno vodo iz proizvodnje vodijo skozi čistilno napravo, kjer ji zmanjšajo vsebnost nevarne snovi za okolje. V diplomski nalogi smo uporabili alternativni način čiščenja odpadnih papirniških vod z algno-bakterijsko mešanico in jo primerjali s sistemom aerobnega čiščenja z aktivnim bla-tom. Eksperimentalno delo je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo gojili C. vul-garis Hamburg in določili primerno razmerje dodane mase aktivnega blata in mikroalg v sistem čiščenja z algno-bakterijsko mešanico. V drugem delu smo vzpostavili sistem čiš-čenja z algno-bakterijsko mešanico in sistem čiščenja z aktivnim blatom. Kot negativno kontrolo smo uporabili samo odpadno vodo. Pri gojenju mikroalg smo uporabili KC gojišče in z merjenjem OD678 spremljali prirast mikroalg. Glavni parametri, ki smo jih spremljali pri čiščenju odpadne papirniške vode so bili KPK, BPK5, T, koncentracija raztopljenega kisika in pH. Podatke o vrednosti klorofila a, dobljene z ekstrakcijo, smo uporabili za spremljanje rasti C. vulgaris Hamburg v algno-bakterijski mešanici. Eksperimentalno delo je potekalo pet dni v šaržnem bioreaktorju z volumnom 4,5 L. S sistemom čiščenja odpadne papirniš-ke vode z uporabo algno-bakterijske mešanice se je vrednost KPK znižala za 48 % in BPK5 za 89 %, z uporabo aktivnega blata se je vrednost KPK znižala za 53 % in BPK5 za 92 %. Vrednosti KPK kažejo na prisotne težko razgradljive snovi v odpadni papirniški vodi. Med procesom čiščenja odpadne papirniške vode z algno-bakterijsko mešanico je bila rast mikroalge C. vulgaris Hamburg inhibirana. Pravih vzrokov ne poznamo, saj v sklopu eksperimentalnega dela odpadne papirniške vode nismo karakterizirali. Vsekakor so ugo-tovitve dobra iztočnica za nadaljnje raziskave
Keywords: Čiščenje odpadne papirniške vode, algno-bakterijska mešanica, C. vulgaris Hamburg, aktivno blato, mikroalge, KC gojišče
Published: 22.03.2012; Views: 1735; Downloads: 181
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
5.
The variation of F2 progenies derived from interspecific crosses between Phaseolus vulgaris and Phaseolus coccineus
Anton Ivančič, Metka Šiško, 2003, original scientific article

Abstract: Interspecific hybridisation within the genus Phaseolus represents an importantsource of genetic variation which can be very useful in breeding programmes based on recurrent selection. The aim of this investigation was to analyse the phenotypic variation and relationships among the most important quantitative traits in F2 generation materials derived from crosses P. vulgaris x P. coccienus. P. vulgaris was used as female while P. coccineus as male parent. The F2 material was composed of 825 individuals which originated from open pollination of 65 F1 plants. The most variable quantitative trait was the number of flowers per inflorescence, which varied from 0 to 57 (CV=45,8 %). The second was the inflorescence length which varied from 2.5 to 74 cm (CV=39,0 %). The highest value (CV=70.4 %) was obtained for floral colour (a qualitative trait which was transformed into a special numerical scale).The correlation analysis showed that there were close relationships among the number of leaves, number of flowers, number of pods, number of seedsand the length of the growth period. For practical breeding, the most useful is probably the correlation between the number of inflorescences and the number of seeds per plant (r=0.503 and 0.560) because the number of inflorescences can be easily determined at the beginning of the hybridisation period, and the number of seeds is more or less directly associated with the yield. For the final visual selection, at the end of the vegetation period, the most useful trait is the number of pods, which is highly correlated with the number of seeds (r=0.740 and 0.916)
Keywords: interspecific hybrids, Phaseolus vulgaris x P. coccineus, hybridisation technique, phenotypic variation, phenotypic correlation coefficients
Published: 10.07.2015; Views: 526; Downloads: 15
URL Link to full text

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica