| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stalno in običajno prebivališče kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in Bruseljski uredbi II bis
Anja Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pojem stalnega ter običajnega prebivališča kot kriterija za določitev mednarodne pristojnosti po Bruseljski uredbi I bis in II bis. Razumevanje omenjenih pojmov se po posameznih državah in pravnih virih razlikuje. Stalno prebivališče toženca predstavlja v členu 4 Bruseljske uredbe I bis pojem, na katerem je utemeljena splošna mednarodna pristojnost. V nadaljevanju nas uredba v členu 62 napoti k uporabi nacionalnih pravil za opredelitev stalnega prebivališča fizične osebe, v členu 63 pa najdemo avtonomno razlago za opredelitev stalnega prebivališča pravne osebe. Pravila v Bruseljski uredbi II bis primarno temeljijo na državljanstvu in konceptu običajnega prebivališča, ki ga uredba ne definira. V diplomskem delu sem skušala primerjati ter najti povezave med opredelitvijo pojma običajnega prebivališča otroka in običajnega prebivališča odrasle osebe. Številne smernice, ki so se izoblikovale skozi sodno prakso Sodišča Evropske unije, je mogoče upoštevati pri opredelitvi obeh običajnih prebivališč, nekatere izmed smernic pa so primerne le za opredelitev enega izmed pojmov. V uredbi Rim I in Rim II so opredeljeni pojmi običajnega prebivališča za družbe in druge subjekte, s pravno osebnostjo ali brez nje ter fizične osebe, ki opravljajo poslovno dejavnost. Ne podajata pa opredelitvi za fizične osebe, ki ne opravljajo svoje poslovne dejavnosti. Zato bi se ta pojem moral razlagati smiselno v skladu s sodno prakso glede običajnega prebivališča v okviru drugih pravnih virov, predvsem Bruseljske uredbe II bis.
Ključne besede: stalno prebivališče, običajno prebivališče, Bruseljska uredba I bis, Bruseljska uredba II bis, uredba Rim I, uredba Rim II, dedna uredba
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 578; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (463,47 KB)

2.
Opredelitev pojma običajnega prebivališča po Bruseljski uredbi IIa
Anja Pernat, 2017, magistrsko delo

Opis: Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št.1347/2000, t. i. Bruseljska uredba IIa (BU IIa), ureja način določanja mednarodno pristojnega sodišča za razrešitev spora, ki se pojavi v primeru družin z mednarodnim elementom ter postopek priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb. BU IIa ima prednost pred nacionalno zakonodajo in se uporablja ne glede na vrsto sodišča v civilnih zadevah, ki se nanašajo na razvezo, prenehanje življenjske skupnosti ali razveljavitev zakonske zveze ter na podelitev, izvrševanje, prenos, omejitev ali odvzem starševske odgovornosti. V zadevah starševske odgovornosti, so pristojnosti določene tako, da se kar najbolj upošteva interese otroka kar pomeni, da je v prvi vrsti pristojna država članica, v kateri ima otrok običajno prebivališče. Tukaj se nam kaj hitro postavi vprašanje, kje ima otrok svoje običajno prebivališče, saj lahko pri ugotavljanju le tega nastopijo težave, zlasti v primeru pogostih selitev iz ene države članice v drugo ali če je bila selitev čez mednarodno mejo nedavna. Sodišče mora za vsak posamezni primer ugotoviti, ali ima otrok v neki zadevi običajno prebivališče v zadevni državi članici, in to na podlagi dejstev, ki izhajajo iz okoliščin navedenega otroka. BU IIa tega pojma posebej ne opredeljuje. Pomen izraza je treba razumeti v skladu s cilji in nameni BU IIa. Poudariti je potrebno, da razlaga običajnega prebivališča ne temelji na nobenem pojmovanju običajnega prebivališča iz katere koli izrecne nacionalne zakonodaje, ampak se ji priznava samostojen pomen v skladu s pravom Evropske unije in za namen prava Evropske unije.
Ključne besede: Običajno prebivališče, Bruseljska uredba IIa, starševska odgovornost, zakonski spori, priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost, ugrabitev otrok.
Objavljeno: 30.11.2017; Ogledov: 1268; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (795,93 KB)

3.
Mednarodna pristojnost v sporih zaradi kršitev avtorske pravice - pomen odločbe SEU v zadevi Pinckney proti KDG Mediatech
Ožbe Brezovec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na člen 7(2) BU Ia glede mednarodne pristojnosti v sporih zaradi kršitev avtorske pravice ter analizo zadeve Pinckney. Gre za delikte v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo po BU Ia, ki se razlagajo (evro)avtomno, torej neodvisno od morebitnih interpretacij po pravu posameznih držav članic. Tožnik ima vselej možnost po pravilu splošne pristojnosti (actor sequitor forum rei) tožiti pred sodiščem države članice, kjer ima toženec domicil, lahko pa se odloči, da bo spor sprožil tudi po pravilih posebne pristojnosti, ki so za delikte in kvazidelikte določene v členu 7(2) BU Ia in sicer, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka. Odločba SEU v zadevi Pinckney ki močno poseže v temeljno načelo interpretacije BU Ia o restriktivni razlagi izjem od splošne pristojnosti. SEU je v zadevi Pinckney kot zadosten kriterij za določitev mednarodne pristojnosti določilo dostopnost spletne strani. S tako odločitvijo je odstopilo od sodne prakse SEU. Prav tako je odločilo, da je mednarodno pristojnost mogoče utemeljiti na podlagi škodne posledice, ki jo je storila tretja oseba, ki je domnevno ravnala skupaj s toženo stranko, kar je v nasprotju z odločbo SEU v zadevi Melzer. Zavrnilo je tudi test neposredne dejavnosti kot kriterij vzpostavljen iz zadev Pammer in Hotel Alpenhof, po katerem bi morali usmerjati dejavnost v določeno državo članico, da bi lahko pred njenim sodiščem sprožil spor. Sam kriterij dostopnosti spletne strani ogroža razširitev forum shoppinga, saj se dejansko spor lahko sproži v katerikoli državi članici, kjer je mogoče dostopati na dotično spletno stran.
Ključne besede: Pinckney, Shevill, Pez Hejduk, Bruseljska uredba Ia, avtorska pravica, forum shopping, kraj škodljive posledice
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 813; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (568,67 KB)

4.
Vpliv odločbe SEU v zadevi Pula Parking na razlago Bruseljske uredbe Ia
Patricija Kržan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na posamezna pravila Uredbe št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so pomembna za razumevanje sodne odločbe v zadevi Pula Parking. Sodišče Evropske unije je v tej zadevi povzelo najpomembnejša pravila razlage pojma »civilna in gospodarska zadeva« ter se prvič ukvarjalo s pojmom »sodišče«, v zvezi s katerim je postavilo pomembne smernice pri odločanju ali se organ šteje za »sodišče« v smislu Uredbe št. 1215/2012. Eno izmed pomembnejših načel razlage Uredbe št. 1215/2012 je načelo avtonomnosti, kar pomeni, da so za opredelitev pojmov odločilna splošna pravna načela in cilji, ki jih je mogoče izpeljati iz pravil prava EU, hkrati pa je potrebno te pojme razlagati s sklicevanjem na cilje in ureditev uredbe. V skladu s tem je Sodišče Evropske unije v zadevi Pula Parking odločilo, da je potrebno za ugotovitev ali gre za civilno in gospodarsko zadevo, preučiti pravno razmerje med strankama spora ter podlago in pravila za uveljavljanje vloženega pravnega sredstva. Glede pojma »sodišče« je Sodišče Evropske unije odločilo, da se v skladu s ciljem uredbe, ki je olajševanje dostopa do sodnega varstva, za sodišče v smislu uredbe štejejo organi, ki so v nacionalnih predpisih držav članic opredeljeni kot sodišče in pa organa, ki jih uredba natančno določa.
Ključne besede: Bruseljska uredba Ia, civilna in gospodarska zadeva, sodišče, avtonomna razlaga, zadeva Pula Parking
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 761; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (865,54 KB)

5.
Problematika sodne poravnave s poudarkom na čezmejnem vidiku
Uroš Tomažič, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga se osredotoča na težave, ki se lahko pojavijo pri sklepanju sodnih poravnav, in na možnosti, ki jih ima upnik, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno, oziroma možnosti dolžnika, če se kasneje izkaže, da zaradi ničnosti sodna poravnava ne bi smela biti sklenjena. Poudarek naloge je na čezmejni izvršbi sodne poravnave. V prvem delu so navedene značilnosti sklepanja sodnih poravnav, od zadev, ki so primerne za sklenitev, in razlogov, zakaj so nekatere manj primerne, do načina sklepanja in vloge, ki jo imajo pri tem vsi udeleženi (stranke, sodniki in pooblaščenci). Povzete so dileme in prevladujoča mnenja sodne teorije in prakse o pravnomočnosti sodne poravnave in o pravnih sredstvih, ki so strankam na voljo za dosego izpolnitve ali za izpodbijanje sklenjene sodne poravnave po slovenskem pravu. Drugi del je namenjen pregledu evropskega prava na tem področju, predvsem petih uredb: Bruseljske uredbe I in Ia ter uredb o evropskem nalogu za izvršbo, evropskem plačilnem nalogu in evropskem postopku v sporih majhne vrednosti. Naloga se osredotoča na to, kaj uredbe določajo glede sodnih poravnav in kakšne možnosti imata upnik in dolžnik po sklenitvi sodne poravnave, če ta ni prostovoljno izpolnjena. Poglavje je namenjeno predvsem proučevanju razlik med evropskimi in slovenskimi določbami, oziroma med možnostmi, ki jih imata upnik in dolžnik v Sloveniji v primerjavi z njunimi možnostmi v isti zadevi, če se izvršba opravlja v tujini. Pomemben del poglavje je tudi primerjava uredb med seboj in razlik v njihovi ureditvi. Zadnji del naloge je namenjen raziskovalnemu delu. Analiziral sem, ali število sklenjenih sodnih poravnav v Sloveniji narašča, iz katerih razlogov se stranke odločijo za sklenitev sodne poravnave v posameznem primeru in kako se sodnih poravnav lotevajo pooblaščenci strank in sodniki. Na podlagi ločenih vprašalnikov za stranke, pooblaščence in sodnike sem analiziral morebitne težave ali ovire pri sklepanju sodnih poravnav v praksi in predloge udeležencev, kako bi lahko ureditev izboljšali.
Ključne besede: sodna poravnava, čezmejna izvršba, Bruseljska uredba I, prenovljena Bruseljska uredba Ia, uredba 805/2004, uredba 1896/2006, uredba 861/2007, uredba 2015/2421
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1080; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
PRAVILA O PROROGATIO FORI V UREDBI 1215/2012 IN HAAŠKI KONVENCIJI O SPORAZUMIH O IZBIRI SODIŠČA TER NJUNA MEDSEBOJNA INTERAKCIJA
Nuša Koželj, 2016, diplomsko delo

Opis: Avtonomija volje strank na področju mednarodnega zasebnega prava omogoča sklenitev prorogatio fori ali sporazuma o izbiri sodišča. Institut, po katerem v praksi posežejo predvsem gospodarski subjekti, je bil v letu 2015 deležen pomembnih prilagoditev. Na ravni Evropske unije je pričela veljati nova Bruseljska uredba, ki med drugim vsebuje prenovljene določbe v zvezi z dogovorjeno pristojnostjo sodišča, prav tako pa je proti koncu leta začela veljati Haaška konvencija o sporazumih o izbiri sodišča. Diplomska naloga obravnava temeljne značilnosti sporazuma o pristojnosti sodišča v obeh pravnih aktih, pri čemer se kot ključni problem zastavlja vprašanje veljavnosti sporazuma v posameznem aktu. Bruseljska uredba vsebuje jasne določbe glede presoje materialne in formalne veljavnosti sporazuma, vendar pa ne definira mednarodnega elementa razmerja, zaradi česar je lahko sporno, v katerih razmerjih je sploh dopustno sklepati prorogacijske sporazume. Na drugi strani je v zvezi s Haaško konvencijo vprašljiv predvsem trenutek, v katerem morajo biti izpolnjeni pogoji za veljavnost sporazuma o izbiri sodišča. Teoretično so možni štirje časovni trenutki: v trenutku sklenitve sporazuma, v trenutku vložitve tožbe, v obeh trenutkih ali pa v enem ali drugem. Haaška konvencija ne rešuje tega vprašanja, prav tako nanj ni mogoče odgovoriti s pomočjo teoretičnih razlag tega pravnega akta. Posledice te nejasnosti lahko rezultirajo v neenotnih odločitvah sodišč, ki bodo odločala skladno s svojim nacionalnim pravom. V zaključnem delu naloge so analizirana prednostna pravila, s katerimi se glede na elemente razmerja rešuje vprašanje konflikta uporabe BU I bis ali Haaške konvencije.
Ključne besede: Prorogatio fori, Bruseljska uredba I bis, Haaška konvencija o sporazumih o izbiri sodišča, veljavnost sporazuma, medsebojna interakcija.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1355; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (601,86 KB)

7.
Razmerje med javnim redom in kontradiktornostjo pri izvršitvah tujih sodnih odločb v Bruseljski uredbi Ia
Katja Drobnak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razloge zoper priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v okviru Bruseljske uredbe Ia. Podrobneje sta kot razlog nepriznanja opisana pridržek javnega reda in kršitve načela kontradiktornosti. Delo skozi primere sodne prakse prikazuje odločitve Sodišča EU glede vprašanj, ki so jih nanj naslovila sodišča držav članic v zvezi z zavrnitvenimi razlogi zoper priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe. Predstavljeno je vročanje tujih sodnih odločb in posledice nevročitve, ki predstavljajo razlog za zavrnitev tuje sodne odločbe bodisi z vidika poseganja v javni red države, v kateri se zahteva priznanje tuje sodne odločbe, ali pa zaradi kršitve temeljnih pravic posameznika. Vsakdo ima pravico do sodelovanja v postopku, ki teče zoper njega, prav tako pa mu mora biti dana možnost priprave obrambe, da se lahko uspešno brani pred sodiščem. Poudarjena je omejena razlaga javnega reda in njegovana restriktivna vloga, kot se je izoblikovala tudi v praksi Sodišča EU. Iz diplomskega dela je razvidno, da je klavzula javnega reda zelo omejena in se lahko uporabi samo v izjemnih primerih. Na drugi strani pa je pomembno tudi razmejevanje med javnim redom in načelom kontradiktornosti. Delo tako izpostavlja in analizira prakso Sodiščae EU, ki je v zvezi s temje v podobnih primerih podalo različno razlago na vprašanje glede uporabea ali se lahko uporabijo določbe javnega reda inalikateri drug razlog iz 45. člena BU Ia za zavrnitev tuje sodne odločbe določbe o kontradiktornosti, zaradi česar je lahko obseg razlage obeh razlogov za zavrnitev priznanja oziroma njuno medsebojno razlikovanje v določeni meri nejasno.
Ključne besede: Tuja sodna odločba, javni red, načelo kontradiktornosti, vročanje, zamudna sodna odločba, pridržek javnega reda, priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe, Bruseljska uredba Ia.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1098; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (395,62 KB)

8.
Mednarodna pristojnost, internet in potrošniki
Klara Mirkac, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava usmerjanje komercialne dejavnosti s pomočjo interneta, ki omogoča, da lahko potrošnik hitro in enostavno sklene pogodbo s tujim trgovcem. Ker se potrošnik v mednarodnem zasebnem pravu, nasproti tujemu trgovcu, smatra kot šibkejša stranka, je deležen posebnega procesnega varstva. V ta namen so analizirane določbe o posebni pristojnosti pri potrošniških pogodbah po prenovljeni Uredbi 1215/2012 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki med drugim uvaja novost, da lahko potrošnik toži trgovca, ki nima stalnega prebivališča v državi članici Evropske unije. Ker je definicija potrošniškega spora, sploh v povezavi z usmerjanjem komercialne dejavnosti prek interneta, povzročala številne nejasnosti, je v delu predstavljena in analizirana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije (SEU), ki je pristojno za enotno razlago evropske zakonodaje.
Ključne besede: Bruseljska uredba Ia, mednarodna pristojnost, SEU, internetno poslovanje, potrošnik, potrošniška pogodba, varstvo šibkejše stranke
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 1151; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (602,41 KB)

9.
ČEZMEJNE KRŠITVE POTROŠNIŠKIH PRAVIC NA SPLETU IN VPRAŠANJE PRISTOJNOSTI
Katja Ramšak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava sodobne tehnologije, kot je internet, preko katerega dandanes potrošniki množično sklepajo pravne posle s tujimi trgovci in kako ta pravna razmerja vplivajo na razlago pravil o mednarodni pristojnosti. V ospredju analize je Uredba 44/2001 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, pogoji njene uporabe in posebne določbe o pristojnosti v zadevah v zvezi s pogodbami, ki jih sklene potrošnik kot šibkejša stranka pogodbe V ta namen so predstavljeni in analizirani pogoji za uporabo posebnih pristojnosti v potrošniških sporih skozi prakso Sodišča Evropske unije, s poudarkom na posebnostih sklepanja poslov preko interneta. Predvsem so izpostavljena pravna pravila, ki so se izoblikovala, in razvoj ter prilagajanje sodne prakse posebnostim interneta.
Ključne besede: mednarodna pristojnost, potrošnik, potrošniški spor, Bruseljska uredba I, kiberprostor, prebivališče, internet, nove tehnologije, Sodišče EU, internetno poslovanje.
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1301; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

10.
MEDNARODNA PRISTOJNOST GLEDE KRŠITVE OSEBNOSTNIH PRAVIC NA INTERNETU – VPLIV ODLOČBE SODIŠČA EU V ZADEVI E-DATE ADVERTISING IN MARTINEZ
Rok Pleteršek, 2014, diplomsko delo

Opis: Internet je globalen medij, ki ne pozna meja in preko katerega se informacije distribuirajo bistveno drugače, kot na primer v tiskanih medijih, na radiu in na televiziji. Diplomsko delo obravnava vpliv deliktov storjenih preko interneta na določitev mednarodne pristojnosti sodišč v okviru Uredbe št. 44/2001 z dne 22. december 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih določb v civilnih in gospodarskih zadevah. Avtor predstavi analizo in pomen odločbe Sodišča Evropske unije v združeni zadevi eDate Advertising GmbH proti X in Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, v kateri je Sodišče EU prvič postavilo smernice določanja mednarodne pristojnosti, zaradi kršitev osebnostnih pravic na internetu. Odločba Sodišča EU v združeni zadevi je pomemben mejnik, v okviru katere je Sodišče EU omogočilo, da je celotno škodo mogoče uveljavljati tudi v kraju, kjer je težišče spora. S tem je na novo definiralo pravila o tem, sodišče katere države je pristojno za reševanje spora zaradi posega v čast in dobro ime zaradi objave informacij na spletu.
Ključne besede: eDate Advertising GmbH proti X, Oliver Martinez in Robert Martinez proti MGN Limited, Shevill, kršitev osebnostnih pravic, kiberprostor, mednarodna pristojnost sodišč, Bruseljska uredba I.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1467; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (355,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici