Search the digital library catalog

Abstract: Problem brezposelnosti je v središču pozornosti oblikovalcev ekonomske politike. Brezposelne osebe so tiste osebe, ki so v določenem času brez dela, ki so pripravljene delati in ki si iščejo delo. Brezposelnost je velik problem vsakega gospodarstva. Da bi rešili ta problem, je treba odkriti vzroke, ki vplivajo na njegov obseg in strukturo. Gibanje kazalnikov trga dela je odvisno od uspešnosti izvajanja in rezultatov izvedenih ukrepov ustrezne politike zaposlovanja. Za to temo smo se odločili, ker menimo, da je brezposelnost eden večjih problemov držav v času pandemije covida-19. Predmet dela je podati realnejšo sliko brezposelnosti glede na gibanje kazalnikov trga dela v Srbiji in regiji zahodnega Balkana pred krizo covida-19 in med njo. V diplomskem delu bomo predstavili analizo brezposelnosti v Srbiji ter primerjalno analizo brezposelnosti v Srbiji in drugih državah zahodnega Balkana. Na podlagi podatkov iz let 2019, 2020 in 2021 bomo analizirali, kako je nihala stopnja brezposelnosti v Srbiji med krizo covida-19, prav tako bomo predstavili kako, je nihala stopnja brezposelnosti med moškim in ženskim prebivalstvom. Predstavili bomo primere dobre prakse pri reševanju problema brezposelnosti.
Keywords: kazalniki trga dela, regionalna brezposelnost, kriza covida-19
Published in DKUM: 04.04.2023; Views: 837; Downloads: 91
Full text (1,06 MB)

Abstract: Freelancing je specializirana oblika pogodbenega dela, ki ga opravlja posameznik za tretje osebe in je v zadnjih letih vedno bolj na porastu. Razlog v tem je spreminjajoči se trg dela, digitalizacija in avtomatizacija. Freelancing, tako kot samozaposlitev spada pod okrilje podjetništva. Vsi freelancerji so samozaposleni, niso pa vsi samozaposleni freelancerji. Najpogostejše panoge, v katerih le-ti delujejo, so pisanje, grafično oblikovanje, računalništvo in računovodstvo. Freelancing ima tudi sam po sebi velik vpliv na trg dela. Omogoča podjetjem dostop do predhodno nedostopnih virov, spodbuja inovacijo, zmanjša tveganja v sodelujočem podjetju in spreminja trg dela na takšen način, da imajo lastnosti in veščine posameznikov vedno večji pomen. Veliko ljudi pa je v freelancing prisiljeno, ker nima druge alternative. V tej nalogi smo na podlagi teoretične podlage in primerov, lastnih izračunov in z anketo opredelili, kako velik vpliv ima brezposelnost na freelancing. Ugotavljamo, da se vedno več ljudi odloča za freelancing zaradi želje po osamosvojitvi in svobodi. To pomeni biti sam svoj šef, lastno določanje delovnega časa, delo kjerkoli in s komerkoli. Veliko kdo pa je primoran v freelancing. Ugotavljamo, da se posamezniki odločajo za freelancing zaradi pomanjkanja drugih alternativ. Zelo pogosto pa je odločitev za freelancing kombinacija lastne želje in pomanjkanja drugih alternativ.
Keywords: freelancing, brezposelnost, samozaposlitev.
Published in DKUM: 10.11.2021; Views: 503; Downloads: 66
Full text (1,16 MB)

Abstract: Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) še vedno višja od stopnje brezposelnosti vseh starostnih skupin. V diplomskem delu smo predstavili in raziskali področje aktivnih ukrepov za izboljšanje položaja mladih na trgu dela. Raziskovalni del naloge je usmerjen v analizo ukrepa Usposabljanje na delovnem mestu – mladi (v nadaljevanju UDM – mladi), v ljubljanski regiji, ki ga izvaja ZRSZ. Z analizo smo raziskovali smiselnost tega ukrepa ter ugotavljali kolikšen odstotek vseh brezposelnih mladih se vključi v ta ukrep in kolikšen odstotek se jih po tem usposabljanju zaposli. Ugotovili smo, da je bilo med mladimi v UDM – mladi Urada za delo (v nadaljevanju UD) Ljubljana v vseh letih od 2013 do 2018 vključenih več oseb ženskega spola; da so vključeni pretežno brezposelni mladi, stari od 25 do 29 let ter da je bilo v vseh preučevanih letih, torej od 2013 do 2018, vključenih v programe usposabljanja med mladimi največ takšnih s srednjo strokovno in srednjo splošno izobrazbo. Trajanje brezposelnosti ob vključitvi v program UDM - mladi se je po letu 2013 začelo daljšati. Podatki kažejo, da je bilo v vseh proučevanih letih največ mladih brezposelnih, ki so bili vključeni v UDM – mladi UD Ljubljana, vključenih v splošne izobraževalne aktivnosti ter v področje Poslovne in Upravne vede. Izjema je leto 2017, kjer je bilo na drugem mestu največ vključenih v področje Družbene vede. Uspešnost in učinkovitost vseh ukrepov, namenjenih spodbujanju in pospeševanju zaposlovanja mladih, je treba redno spremljati ter iskati šibke točke za izboljšave
Keywords: mladi, trg dela, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 07.06.2021; Views: 708; Downloads: 108
Full text (1,08 MB)

Abstract: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Keywords: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Published in DKUM: 01.02.2021; Views: 757; Downloads: 137
Full text (1,63 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM. Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov. Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Keywords: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Published in DKUM: 04.11.2020; Views: 746; Downloads: 156
Full text (921,44 KB)