| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazalniki kakovosti preventive srčno-žilnih bolezni v ambulanti družinske medicine
Davorina Petek, Stephen Campbell, Maša Serec, Janko Kersnik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen: Nacionalna validacija kazalnikov kakovosti v preventivi bolezni srca in ožilja v primarnem zdravstvu v Sloveniji in primerjava z mednarodno validiranimi kazalniki. Metode: V okviru mednarodne raziskave Epa cardio je bil razvit seznam kazalnikov kakovosti, ki so izvirali iz strokovnih smernic, priporo- čil in dobre klinične prakse. V vsaki sodelujoči državi so bili predlagani kazalniki predstavljeni skupini nacionalnih ekspertov, ki so jih glede na razumljivost, veljavnost in izvedljivost ocenili v dveh krogih s pomočjo metodologije Delphi. V Sloveniji je sodelovalo 14 ekspertov–zdravnikov družinske medicine s posebnim zanimanjem za bolezni srca in ožilja. Rezultati: Največ validiranih kazalnikov je pripadalo skupini zdravstvene oskrbe bolnikov z boleznijo srca in ožilja. Manjše število kazalnikov je bilo validiranih s področja primarne preventive, večinoma glede zapisa in nasveta v zvezi z življenjskim slogom. Zelo malo je bilo validiranih kazalnikov izida (vrednost dejavnikov tveganja). Noben kazalnik o vključenosti bolnika ali o novejših dejavnikih tveganja, npr. socioekonomske okoliščine, ni bil validiran. Zaključki: Slovenija je validirala več kazalnikov kot mednarodna skupina, posebej s področja primarne preventive. Eksperti niso dosegli konsenza glede kazalnikov bolnikove perspektive kljub paradigmi družinske medicine, da je bolnik v središču oskrbe. Validirane kazalnike je potrebno pred uporabo za sistematično sledenje kakovosti preizkusiti v praksi.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena oskrba, bolezni srca in ožilja, preventiva
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 789; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (596,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
PERIOPERATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA PRI OPERACIJI NA ODPRTEM SRCU
Milena Cvirn, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je dejanje, ki grobo posega v bolnikovo integriteto in s katerim se anestezijske medicinske sestre dnevno srečujejo pri svojem delu. Zato je zelo pomembno, da je pristop k obravnavi bolnika na najvišji strokovni ravni, tako pred, med in po operativnem posegu. V diplomskem delu smo opisali bolezni srca in vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in v perioperativni zdravstveni negi. Namen raziskave: Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo anestezijske medicinske sestre pri operaciji na odprtem srcu in obravnavi bolnika pred, med in po operaciji, ter ugotoviti individualen pogled anestezijskih medicinskih sester na delo pri operaciji na srcu in njihovo vlogo v zdravstveni negi. Metode: V empiričnem delu smo izvedli klinično raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so za profesionalni razvoj perioperativne zdravstvene nege, potrebna permanentna dodatna strokovna izobraževanja medicinskih sester, da je vloga anestezijskih medicinskih sester pri operacijah premalo poznana med bolniki in da več kot polovica anketiranih meni, da bi morebitna uvedba sestrske vizite dan pred operativnim posegom pri bolniku, omogočila boljše prepoznavanje dela in njihove vloge pri operaciji med bolniki in s tem tudi javnostjo. Ugotovili smo, da anestezijske medicinske sestre pri operaciji na srcu delajo pod večjimi obremenitvami, kot na ostalih deloviščih zaradi večjega obsega dela in same narave bolezni pri tovrstnih operacijah, kar predstavlja obenem tudi večjo možnost napak pri delu.
Ključne besede: perioperativna zdravstvena nega, operativni poseg, anestezijska medicinska sestra, bolezni srca, dejavniki tveganja, operacija na odprtem srcu
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 2044; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Kakovost življenja bolnikov s kroničnim obolenjem
Iris Potočnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Kronična bolezen je nenalezljiva in neozdravljiva bolezen, ki bolnika spremlja vse življenje. Kronične bolezni predstavljajo v današnjem času velik problem. Svetovna zdravstvena organizacija kronične bolezni opredeljuje kot: bolezni srca in ožilja, kronično obstruktivno pljučno bolezen, sladkorno bolezen tipa 2 in rak. Z zdravim življenjskim slogom se lahko bojujemo proti tem štirim boleznim tako, da zmanjšujemo oz. odpravimo dejavnike tveganja. Kronične bolezni vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti spremembe v kakovosti življenja zaradi kroničnih bolezni Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 35 bolnikov, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultate smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškima programoma Microsoft Word in Microsoft Excel. Ugotovili smo, da so bolniki zadovoljni s svojim načinom življenja in so mnenja, da se njihova kakovost življenja ni zmanjšala zaradi bolezni in jo ocenjujejo kot dobro. Prav tako so zadovoljni s posredovanjem ustreznih informacij o njihovi bolezni. Na kronične bolezni imamo lahko nekaj vpliva s tem, da skrbimo za zdrav življenjski slog. Potrebno pa bo veliko več preventive pri osnovnošolcih in mladostnikih, saj imajo v rokah čas in možnosti, da se tem boleznim izognejo
Ključne besede: Kronična bolezen, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna bolezen, rak, bolezni srca in ožilja, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1818; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (1007,24 KB)

4.
Zdravstvena nega pacienta po operaciji na odprtem srcu
Anja Mernik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pogostost srčnih obolenj, ki je pri nas še vedno zelo razširjeno. Bolezni smo razdelili na prirojene in pridobljene. Prirojene bolezni se pojavljajo pri novorojenčkih in jih zdravimo operativno. Na pridobljene bolezni srca lahko vplivamo oziroma jih preprečimo z zdravim načinom življenja ter izogibanje dejavnikom tveganja. Na dejavnike kot sta starost in dednost žal ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na izogibanje nezdravega načina življenja kot so nezdrava prehrana, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, debelost, premalo gibanja. Nezdrav življenjski slog lahko privede do hude srčne bolezni, ki lahko zahteva operativno zdravljenje. Pacient ob takšni novici potrebuje veliko podpore in spodbude svoje družine. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali zdravstveno nego pacienta pred in med operacijo, ki zajema obdobje sprejema pacienta na oddelek, psihične in fizične priprave pacienta na operacijo, priprave pacienta na dan operacije, transport pacienta v operacijsko sobo, izvajanje zdravstvene nege med operacijo. Opisali smo pooperativno obdobje, ki se začne v sobi za zbujanje po operaciji in premestitvijo pacienta na enoto intenzivne nege, kjer pacient ostane 1-2 dni in je premeščen nazaj na oddelek za kardiologijo. Rehabilitacija pacienta po operaciji predstavlja velik pomen, ker pacientu pomaga ponovno zaživeti in se vključiti v življenje. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo opravili študijo primera pacientke po bypass operaciji na srcu. S pomočjo študije primera smo izpostavili aktualne in potencialne negovalne probleme, ki so se pojavili pri pacientki po bypass operaciji.
Ključne besede: bolezni srca, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, pacient, bypass operacija, študija primera
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 4506; Prenosov: 712
.pdf Celotno besedilo (886,28 KB)

5.
Tveganje za nastanek kardiovaskularnih bolezni v Pomurju
Mitja Hari, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Bolezni srca in ožilja so še vedno ene izmed najpogostejših bolezni današnjega časa, zato je pomembno, da ljudje poznajo in se zavedajo nevarnosti, ki nastanejo ob nezdravem načinu življenja, ki nas spremlja v vedno bolj napetem sodobnem načinu življenja. Temu načinu življenja se ni izognilo niti Pomurje, ki je v Sloveniji med najbolj ogroženimi področji za nastanek omenjenih bolezni. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti najpogostejša kardiovaskularna obolenja in dejavnike tveganja za kardiovaskularna obolenja ter z raziskavo ugotoviti, kateri dejavniki tveganja so najpogostejši med populacijo v Pomurju. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnemu delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v Pomurju, v Murski Soboti in okolici, v mesecu novembru 2012. Empirične podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 29 raziskovalnih vprašanj. Zbrane podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Windows 7 in s programskim orodjem Microsoft Office. Rezultate smo pretvorili v odstotke in jih grafično prikazali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se ženske prehranjujejo bolj zdravo kot moški, da je kadilcev vedno manj, da se rekreira 60 % anketirancev in da je večina Pomurcev vsakodnevno izpostavljena stresu. Sklep: Eden izmed problemov sodobnega časa je hiter tempo življenja, zaradi katerega si ljudje ne privoščijo kvalitetnih obrokov, ampak si privoščijo raje hitro pripravljeno hrano. Prav tako veliko ljudi zanemarja telesno aktivnost v prostem času, veliko pa jih je tudi vsakodnevno izpostavljenih stresu. Da bi se temu izognili, bi si morali vzeti več časa zase, si pripraviti več kvalitetnih obrokov na dan in se malo več ukvarjati z rekreacijo.
Ključne besede: Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, telesna aktivnost, zdravje, preventiva.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1589; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
OBRAVNAVA PACIENTA S SRČNIM SPODBUJEVALNIKOM
Suzana Marin, 2013, diplomsko delo

Opis: : Bolezni srca in ožilja ter motnje srčnega ritma so najpogostejši vzrok za vstavitev srčnega spodbujevalnika. Namen srčnega spodbujevalnika je ta, da omogoča pacientu boljše in kakovostno življenje, zato je bil naš namen raziskave ugotoviti način življenja pacientov s srčnim spodbujevalnikom.
Ključne besede: Bolezni srca in ožilja, motnje srčnega ritma, srčni spodbujevalnik, medicinska sestra
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1443; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Preprečevanje bolezni srca in ožilja
Andreja Alič, 2013, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja predstavljajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi pri nas in po svetu. Dejavniki tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja so predvsem slabe življenjske navade in razvade na katere z našo poučenostjo lahko vplivamo je pa tudi dednost na katero žal ne moremo vplivati. Preventiva ima v tem zelo velik pomen, pomembna je poučenost prebivalstva za čimprejšnjo zajezitev te bolezni ki je v zelo velikem porastu. V raziskavo je bilo vključenih 50 anketirancev, ki se zdravijo zaradi bolezni srca in ožilja. Uporabili smo opisno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anketni vprašalnik, ki je vseboval 32 vprašanj. Rezultate smo računalniško in statistično obdelali ter grafično prikazali.Pomembno vlogo pri prepoznavanju bolezni srca in ožilja ima zdravstvena nega, saj se vključuje primarno, sekundarno in tercialno raven zdravstvene dejavnosti in predstavlja zelo pomemben dejavnik na področju preventive. Tukaj ne smemo prezreti pomembnosti vloge medicinske sestre, katera sodeluje v obliki primarne preventive bolezni srca in ožilja v društvih za preprečevanje bolezni srca in ožilja, kot svetovalka zdravega načina življenja, izvajalka meritev krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola in z vsem tem lahko pripomore k večji ozaveščenosti ljudi in posledično k boljši kakovosti življenja bolnikov z že odkrito ishemično boleznijo srca.
Ključne besede: preventiva, bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 1563; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
OSVEŠČENOST LJUDI O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK KORONARNE BOLEZNI
Mateja Kukovec, 2012, magistrsko delo

Opis: Bolezni srca in žilja (BSŽ) predstavljajo v svetu enega od največjih javnozdravstvenih problemov. V Evropi povzročijo BSŽ skoraj polovico vseh primerov smrti, kar predstavlja 1,9 milijonov smrti v državah Evropske unije. Kljub temu da se umrljivost postopoma zmanjšuje v vseh razvitih državah sveta, obstajajo BSŽ najpogostejši vzrok smrti in poglavitni vzrok invalidnosti ter zmanjšane kakovosti življenja prebivalstva (Fras, 2009, str 13). V Sloveniji predstavljajo BSŽ kar 38% vseh vzrokov smrti, kar je podobno povprečju drugod v razvitem svetu. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po različnih regijah Slovenije kaže, da jih je pomembno več v jugovzhodni Sloveniji (Fras, 2009, str. 13 - 26). Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 35 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo eno hipotezo potrdili, drugo pa ovrgli. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da je med ljudmi prisotna slaba osveščenost in nepoznavanje bolezni, kar bi lahko bil eden izmed dejavnikov tveganja za večjo pojavnost bolezni. Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o tej bolezni lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, koronarna bolezen, osveščenost ljudi, primarna preventivna dejavnost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2401; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
PREPREČEVANJE BOLEZNI SRCA IN OŽILJA
Nataša Župec, 2012, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so najpogostejše bolezni v razvitih državah. Povzročajo nenadno smrt in velik odstotek invalidskih upokojitev. Napete socialne in ekonomske razmere, pogoji in način življenja pa njihovo pogostost še povečujejo. Imenujemo jih tudi bolezni civilizacije. Preventiva teh bolezni ima vse večji socialno-medicinski pomen. V Sloveniji imamo preventivni program Svetovne zdravstvene organizacije imenovan CINDI. V diplomski nalogi smo predstaviti obolenja srca in ožilja, dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj, prosvetljenost anketiranih o tovrstnih boleznih in vlogo medicinske sestre pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. V teoretičnem delu diplomske naloge je bila predstavljena anatomija srca in ožilja, bolezni srca in ožilja, nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja ter vloga medicinske sestre pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. V empiričnem delu pa je bila predstavljena raziskava, ki smo jo opravljali v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj s pomočjo ankete. Ugotovili smo, da ljudje slabo poznajo preventivne programe za preprečevanje bolezni srca in ožilja, posledično se tudi slabo vključujejo v te programe. Glede na pridobljene podatke smo ugotovili, da nemalo anketiranih živi nezdrav način življenja. Tako smo prišli do spoznanja, da ljudje upoštevajo navodila glede jemanja predpisane terapije, za spremembo življenjskega sloga pa so pripravljeni narediti le malo. Pač še kako velja pregovor » Navada je železna srajca«.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, preventiva, življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 5005; Prenosov: 790
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
OSVEŠČENOST STARIH LJUDI O RIZIČNIH DEJAVNIKIH ZA NASTANEK BOLEZNI SRCA IN OŽILJA V DOMU STAREJŠIH
Gregor Pintarič, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji in drugod po svetu se prebivalstvo stara, število kroničnih nenalezljivih bolezni se vsako leto zvišuje. Zelo je pomembno, da se začne v zdravje vlagati v mladih letih, lažje se spremeni določene življenjske navade in zagotovi kakovostna starost. Bolezni srca in ožilja danes predstavljajo velik problem za zdravje sodobnega človeka. Da bi jih lažje obvladovali, se je treba dobro informirati o njihovih vzrokih za nastanek, preprečevanju in posledicah le-teh. V diplomskem delu smo predstavili osveščenost starih ljudi o rizičnih dejavnikih za nastanek bolezni srca in ožilja pri posameznikih, živečih v domu za starejše. Z raziskavo, izvedeno med štiridesetimi stanovalci s pomočjo anketiranja, smo ugotovili, da vsi anketirani stanovalci poznajo rizične dejavnike za nastanek bolezni srca in ožilja. Večina anketiranih pozna tudi varovalne dejavnike za preprečevanje bolezni srca in ožilja, dobri dve tretjini varovalne dejavnike upošteva v celoti. Več kot dve tretjini anketiranih je mnenja, da bi z upoštevanjem varovalnih dejavnikov lahko bolezni srca in ožilja preprečili. Menimo, da je izredno pomembno zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre.
Ključne besede: stari ljudje, bolezni srca in ožilja, rizični dejavniki, varovalni dejavniki, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 2235; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici