Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kriptovaluta je digitalna valuta, ki uporablja kriptografijo za varnost transakcij in deluje na tehnologiji blockchain. V tem zaključnem delu smo definirali kriptovalute, njihovo teoretično uporabo pri poslovanju in njihove marketinške vidike. Začeli smo s splošno definicijo kriptovalut in pregledom literature, nato pa povezali teoretična spoznanja s praktičnimi marketinškimi tehnikami. Za pridobivanje informacij o tem, kako mediji oblikujejo javno mnenje o kriptovalutah, smo prav tako analizirali medijsko poročanje o kriptovalutah in uspeh podjetij na tem področju. S pomočjo ankete smo nato pridobili podatke o splošnem poznavanju kriptovalut in identificirali možne teme za nadaljnje raziskave. S tem smo dobili celosten vpogled v priložnosti in izzive na področju kriptovalut. 
Ključne besede: kriptovalute, kriptovalute v Sloveniji, Bitcoin, marketing
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 335; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili kripto trg in njegove udeležence, predvsem kripto kite. Razvili smo programsko rešitev za avtomatizirano trgovanje kriptovalute bitcoin, ki se je na podlagi podatkov o transakcijah kripto kitov odločala, kdaj bo kriptovaluto bitcoin kupila oziroma prodala. Cilj programa je bil visoka donosnost in neodvisnost od nihanja cen kriptovalut. Rezultate simulacije trgovanja z resničnimi zgodovinskimi podatki kriptovalut iz leta 2022 smo primerjali z rezultati konkurenčnega programa. Dosegli smo vse zastavljene cilje in v primerjalni analizi obeh programov ugotovili, da je naša programska rešitev uspešnejša in ima na dolgi rok manjše naložbeno tveganje.
Ključne besede: Avtomatizirano trgovanje, bitcoin, kripto kiti, Python
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 580; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: V diplomskem projektu je obravnavan pomen kriptovalut in digitalnih valut. Kriptovalute so učinkovit in transparenten plačilni sistem naše prihodnosti s pomočjo katerih lahko odpravimo številne pomankljivosti denarja. Centralne banke po potrebi pošiljajo v obtok večje količine denarja, FIAT valut, kar lahko pripelje do razvrednotenja vrednosti valut in posledično inflacije. Večina verjame, da s pomočjo kriptovalut rešimo takšne težave, saj kriptovalut ni mogoče tiskati, počasi dobivajo status hranilcev vrednosti in za mnoge predstavljajo zanimivo obliko naložbe z velikim potencialom rasti. Klasične FIAT valute so valute držav kot je npr. EUR, USD, HRK, ipd in so vezane na določeno geografsko območje ter so centralizirane in nadzorovane s strani finančnih institucij, borz in bank znotraj posamezne države. ECB (Evropska centralna banka) razmišlja o uvedbi digitalnega evra. Kriptovalute so spodbudile države po svetu na ustvarjanje lastnih digitalnih valut, substitutov fizičnemu denarju, saj verjamejo, da bi s pomočjo centralnobančne digitalne valute lahko razvili fleksibilen, standardiziran in učinkovit način plačevanja. O digitalizaciji lastne valute razmišlja vse več svetovnih bank, nekatere so že uvedle lastno digitalno valuto, kot je Bahamska banka s peščenim dolarjem. Kitajska centralna banka prav tako resno razmišlja o uvedbi digitalnega juana, kot tudi švedska centralna banka o uvedbi digitalne krone. Centralne banke želijo uvesti digitalne valute komplementarne gotovini in tako spodbuditi digitalizacijo gospodarstva. Digitalizacija valute lahko pripomore k digitalni preobrazbi finančnih storitev, ki lahko vodi k boljšim in cenejšim transakcijam ter lažjemu pristopu denarja.
Ključne besede: : kriptovalute, bitcoin, centralna banka, centralno bančna digitalna valuta, digitalni evro
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 1297; Prenosov: 228
Celotno besedilo (870,04 KB)

Opis: Tradicionalne metode obdavčitve teh dohodkov zmeraj niso več primerne, tako da sem se odločil skozi magistrsko delo prikazati, na kak način se je s tem problemom soočila predvsem Republika Slovenija. Gre za eno novejših davčnih problematik, saj sama možnost trgovanja v 24-urnem, 7 dni na teden trajajočem trgu prinaša nove izzive za učinkovito in pošteno davčno regulacijo. Visoka volatilnost kriptovalutnega trga prinaša možnost trgovalcu, da v kratkem času izvede večje število nakupov in prodaj, kar hkrati pomeni težave za finančni organ, da bi kriptovalute ustrezno prilagodila v že obstoječo, tradicionalno davčno zakonodajo. Namen magistrske naloge je bil raziskati in predstaviti, kako poteka obdavčitev različnih oblik ustvarjanja dohodka s kriptovalutami. Magistrsko delo je primarno osredotočeno na Bitcoin kot osrednjo figuro tehnologije veriženja blokov. Zaradi popolnejšega pregleda sem skozi osnove tehnologije veriženja blokov prikazal pomen te tehnologije, kakšne prednosti in slabosti prinaša v moderno računalniško, finančno in davčno dobo. Nadalje je prikazano kako, za koga in kdaj se je slovenski davčni organ - FURS odločil obdavčiti trgovanje, rudarjenje ter ostale načine pridobivanja dohodka s kriptovalutami. Primerjalno je prikazana tudi davčna ureditev kriptovalut v ZDA, v Nemčiji, na Hrvaškem ter še nekaterih drugih državah.
Ključne besede: Kriptovalute, Bitcoin, Ethereum, davki, trgovanje, dobiček, izguba, rudarjenje.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1166; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju. V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu. Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja. Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Ključne besede: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 2800; Prenosov: 473
Celotno besedilo (1,59 MB)