Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V disertaciji so opisani vzroki za nastanek vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo danes poznamo pod nazivom Zahodni Balkan in dejavniki, ki so vplivali na razvoj sovražnosti pred vojnami in posledice. Mednarodna skupnost se je reševanja predvojnih problemov lotevala z vnaprejšnjim nezaupanjem in miselnimi vzorci, ki niso ustrezali dejanskim razmeram. Hkrati so upoštevali predvsem svoje posebne interese. Vojne v devetdesetih so to nazorno pokazale. Prebivalci v regiji se pri komunikaciji v mednarodnem okolju izogibajo lastni geografski identifikaciji. Ne opredeljujejo se po nazivu Balkan zaradi vseh negativnih in slabšalnih opisov, ki so se nabrali skozi stoletja v širši mednarodni skupnosti. Mednarodna skupnost je spoznala kako so nekateri v preteklosti izvajani politični eksperimenti v regiji dosegli manj kot je bilo želeno ter se zaveda, da je potrebno najti nove mehanizme reševanja konfliktnih situacij. Evropa in širša mednarodna skupnost je prepoznala, potrebna je nova strategija za Zahodni Balkan. S politiko zapiranja meja in nenaklonjenostjo novim članicam, se ne prispeva k stabilnosti v regiji. Vključevanje novih držav iz Zahodnega Balkana v EU ni realno v prihodnjih letih. Evropska komisija resda ima napisano strategijo širjenja na Zahodni Balkan vendar realnost in odziv posameznih držav članic EU kaže nesporno dejstvo, da širitve z novimi članicami ne vidijo v istih časovnih okvirih kakor predvideva strategija. Raziskava ponuja nov model potrebnih ukrepov in prioritet, ki bi jih mednarodna skupnost morala vpeljevati v regiji v prihodnje. Raziskavo smo izvedli s primerjalno analizo že obstoječega gradiva, opravili smo daljše intervjuje s strokovnjaki, ki poznajo regijo podrobno, ter analizirali že izvedene ukrepe v svetu kot primere dobre ali slabe prakse. S sintezo v raziskavi pridobljenih podatkov smo prikazali rezultate in iz njih izpeljali ustrezne zaključke. Ukrepi novega modela lahko pripomorejo, da bodo potrebne reforme lažje izvedene. Model poudarja tudi vse tiste elemente varnosti, ki so ključni za stabilnost regije in preprečevanje konfliktov v prihodnje. Bistvo novega modela je z reformami doseči delovanje pravne države, posodobitev javne uprave, poenotenje poslovnega okolja z davčno politiko in institucijami nadzora, odpreti in zaščititi konkurenčnost delovne sile, vzpostaviti delujoče socialne, zdravstvene in pokojninske sisteme ter ustvariti pogoje za delovanje civilne družbe. Izdelati je treba proaktiven in dinamičen razvoj odnosov na ravni mednarodne skupnosti. Varnostni koncept za Zahodni Balkan mora postati načrt celotne Evrope in širše mednarodne skupnosti kot del stabilnosti širše regije. Upravljanje s konflikti, delujoče institucije v okviru pravne države in svobodne civilne družbe morajo biti uporabljene kot preventiva pred kakršnimkoli nasiljem. Nov model je ob upoštevanju lokalnih posebnosti mogoče implementirati tudi v drugih regionalnih konfliktnih območjih.
Ključne besede: mednarodna skupnost, varnost, Zahodni Balkan, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 28.02.2020; Ogledov: 1375; Prenosov: 236
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Zveza Nato se je preoblikovala po razpadu Varšavskega pakta, ker je s tem izgubila glavni vir ogrožanja. Pripravljati se je začela na reševanje konfliktov izven njenega območja. Prva misija, ki je sprožila vojaški mehanizem zavezništva po koncu hladne vojne, je bilo posredovanje na Kosovu. Zavezništvo je z mednarodnimi enotami in zračno podporo preprečilo etnično čiščenje Kosova. Enote so ravno tako nudile pomoč beguncem in ustanovile begunska taborišča v sosednji Makedoniji. Makedonija je poleg prostora za taborišča nudila tudi logistično podporo. Zavezništvo je čez nekaj let, leta 2001, nudilo pomoč tudi Makedoniji, ko so izbruhnili spopadi med oboroženimi silami Makedonije in Albanci. Albanci, kot manjšina, niso bili zadovoljni že od osamosvojitve Makedonije 1991. Z Ohridskim sporazumom se je spor rešil, in Albanci so pridobili pravice, katere so zahtevali. Poleg Albancev, je Makedonija že od osamosvojitve imela težave s sosednjo Grčijo. Ugotovili smo, da Grško-Makedonski spor sega že več kot stoletje nazaj, ampak, da se je problem zares pojavil ob njeni osamosvojitvi, saj je novo nastala država uporabila »Makedonija« v njenem imenu, kar je Grčija videla kot ozemeljsko težnjo in »Makedonsko provokacijo«. Po umešanju Meddržavnega sodišča, sta državi podpisali Začasni sporazum, kateri je navedel, da se Makedonija lahko prijavi za članstva v mednarodnih organizacijah pod imenom »bivša jugoslovanska republika Makedonija«, kar je tudi storila in kar je Grčija upoštevala vse do njene prošnje za članstvo v zvezi Nato. Po vsej prebrani literaturi vidimo samo dva scenarija; ali bo Grčijo umaknila veto in se bo Makedonijo sprejelo v zvezo Nato, ali pa bo Grčija še naprej ovirala vstop Makedoniji v Evro-atlantske integracije in Makedonijo bo zajela destabilizacija in naraščanje albanskega prebivalstva.
Ključne besede: NATO, Balkan, vzdrževanje miru, Makedonija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 879; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: This paper deals with Australia´s trade in goods with Slovenia and the Western Balkan countrie s (i.e., Albania, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Macedonia, Montenegro, and Serbia) 1 ; Australia´s less important trade partners that together account for less than 0.1 per cent of the value of Australia´s total trade in goods. In 2013, the value of Australias trade in goods with Slovenia and the Western Balkan countries amounted to 188.6 million dollars, of which the value of Australia´s exports of goods to these countries amounted to 45.9 million dollars, less than 25 per cent of the total value.
Ključne besede: trade, trade relations, Australia, Slovenia, Western Balkan countries
Objavljeno v DKUM: 07.07.2017; Ogledov: 1094; Prenosov: 107
Celotno besedilo (757,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V mednarodnem okolju so ob koncu 20. stoletja nastopile nove realnosti, ki so postale predmet diskurza svetovne laične in znanstvene javnosti. Svet je gradil podobo »globalne vasi«, v Evropi pa so potekali tako procesi združevanja (Nemčija, Evropska unija), kot tudi nasprotni procesi razdruževanja (Sovjetska zveza, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Češkoslovaška), kar je sovpadalo s koncem komunistične ideologije. Zatonu komunizma v vzhodni Evropi je sledil padec dveh branikov komunističnega sistema. Potekali sta dokaj mirna dezintegracija Sovjetske zveze in nasilna Socialistične federativne republike Jugoslavije. Slednja predstavlja osrednji predmet obravnave, ki je v grobem razdeljena na dva dela. V prvem delu so kot konceptualna podlaga na kratko prikazani zgodovinski podatki in kronološko zaporedje dogodkov ter dejstva, ki zadevajo zgodovino južnoslovanskih narodov. Časovni razpon zajema dogodke od časa, ko so naselili balkanska geografska področja, stoletja živeli ločeno, pa do njihove skupne eksistence v različnih oblikah jugoslovanske države ter njenega konca. Predstavljena je tudi spremljava kriznih dogodkov s strani zahodnih institucij in medijev, kakor tudi domačih in tujih intelektualcev ter njihovi odzivi. V drugem delu, ki je na podlagi podatkov iz prvega vsebinsko ožje naravnan, so predstavljene teoretične, kakor tudi empirično podprte znanstvene razlage razpada Jugoslavije. Obravnavane so različne interpretacije dogodkov socioloških institucij in avtoritet, kakor tudi različni teoretski in metodološki pristopi k problemu. Tozadevno je na osnovi pričujoče raziskave mogoče izdvojiti nekaj zanimivih ugotovitev in sklepov, ki se nanašajo na kredibilnost predstavljenih razlag, med katerimi določene ponudijo argumente za doseganje znanstvenih zaključkov, nekatere pa so z znanstvenega zornega kota diskreditirane in nesprejemljive. Med predstavljenimi pojasnjevalnimi modeli razpada SFRJ lahko kot znanstveno verodostojne sprejmemo ekonomski, ideološki in geopolitični pojasnjevalni model, medtem ko za kulturni pojasnjevalni model, pojasnjevalni model etnične sovražnosti, pojasnjevalni model enake krivde in pojasnjevalni model medijev ni mogoče najti zadostne znanstvene podpore. Konkretno, njihovo objektivnost zmanjšujejo impresionistične in ideološko obremenjene razlage, ki vsebujejo predsodke, stereotipe, vrednostne sodbe in zgodovinski paralelizem. Pri njih je prav tako mogoče ugotoviti prisotnost faktografskih napak in dejavnikov, kot so etnocentrizem in kulturni relativizem, kar je še posebej evidentno pri obravnavi etničnega fenomena in nacionalizma. Posledično lahko ugotovimo, da je pri večini odzivov sociologov kot tudi drugih mednarodnih akterjev možno zaznati pomanjkanje zagotavljanja zahtevanih znanstvenih kriterijev.
Ključne besede: Balkan, Jugoslavija, nacionalizem, razpad, vojna
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1405; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,95 MB)

Opis: Številni rodovi iz družine tenčičaric so zelo pomembni v agrikulturnih programih biološke kontrole. Znotraj rodu Chrysoperla je kar nekaj vrst, ki jih vključujejo v tovrstne programe. Najbolj pogosto uporabljena vrsta je navadna tenčičarica Chrysoperla carnea. Dolgo so domnevali, da gre za eno, morfološko zelo različno vrsto, s holarktično distribucijo. Kasneje so ugotovili, da gre za kompleks velikega števila kriptičnih vrst. V preteklosti so tenčičarice določevali na podlagi akustičnih analiz, ki so zelo zapletene. V uporabni kmetijski entomologiji je pomembno enostavno in hitro določanje vrst na podlagi morfoloških znakov. Vrste Ch. lucasina, Ch. mediterranea in Ch. pallida so v evropskem območju splošno razširjene in na prvi pogled zelo podobne. Ker so pomembne pri vključevanju v programe biološke kontrole je pomembno, da jih zanesljivo ločimo med seboj. Namen naloge je bil analizirati morfološke in ekofiziološke znake treh izbranih vrst tenčičaric iz Slovenije in zahodnega Balkana in jih primerjati med seboj. Analizirali smo naslednje morfološke znake: prisotnost oz. odsotnost svetlih in temnih dlačic na dorzalnem delu pronotuma ter njihovo število, dolžino in debelino dlačic na pronoumu in tibiji srednjih nog, dolžino in širino maksilarnega stipesa in proge na njem ter obarvanost žil na prednjih krilih. V analizo smo vključili še izbiro habitata in prebarvanje telesa v času zimske diapavze. Zanimalo nas je, ali se med morfološkimi znaki treh vrst pojavljajo jasno določene meje in če obstajajo razlike oz. podobnosti med populacijami iste vrste. Ugotovili smo, da dolžina in debelina dlačic na pronotumu nista zanesljiv znak za določanje izbranih vrst tenčičaric med seboj. Se pa vrste ločijo po prisotnosti in številu svetlih in temnih dlačic na pronotumu, dolžini in širini proge na maksilarnem stipesu, obarvanosti žilic na krilu, izbiri habitata ter obarvanosti telesa med zimsko diapavzo. Ugotovili smo tudi, da so morfološki znaki enotni v širšem geografskem obsegu, saj med slovenskimi populacijami in populacijami iz Albanije in Makedonije nismo zaznali večjih odstopanj.
Ključne besede: morfološki znaki, tenčičarice, kriptične vrste, Slovenija, Balkan, Chrysoperla lucasina, Chrysoperla mediterranea, Chrysoperla pallida
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,96 MB)