Search the digital library catalog

Abstract: Background: This paper aims to analyze the possibilities of the agricultural sector of the Western Balkan to assess compliance with the European Green Deal, which provides for the implementation of activities, which should enable the transition to sustainable agriculture and climate change mitigation. This paper is among the first to present the causality of agriculture and climate change (status, mitigation, and perspectives) in general and in light of the European Green Deal for the Western Balkan territory. Main text: Agricultural production is a leading industry in the Western Balkan. Climate change and predictions that temperatures will increase by 4 °C in the coming decades pose a risk not only to agricultural production but also to the safety of the population, because agriculture is the main source of income for a significant part of it. Uncontrolled floods and droughts caused by climate change are a particular danger for agriculture and human existence. This paper demonstrates that agriculture in the WB can be considered critically affected by climate change. Conclusions:Unless appropriate measures are taken and risk management for water resources and agriculture is improved, there will be a further decrease in precipitation and an increase in dry days by 20%. Such a scenario endangers not only the already vulnerable climate sustainability and biodiversity of the region but also the existence of a population employed in agriculture and the contribution of the agricultural sector to the gross domestic product. However, future planning based on the Common Agriculture Policy (CAP) and European Green Deal, the adoption of a related regulatory framework, the establishment and regular monitoring of supporting financing mechanisms, regional cooperation, and improving risk management (with emphasis on the local level) can mitigate the present impact and decrease the expected negative impact of climate change on agriculture and biodiversity in the WB region.
Keywords: climate change, sustainable agriculture, risk management, Western Balkan countries, European Green Deal
Published in DKUM: 08.11.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,18 MB)
This document has many files! More...

Abstract: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Keywords: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Published in DKUM: 15.04.2024; Views: 225; Downloads: 5
Full text (497,47 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Pojav pandemije covida-19 je močno negativno vplival na poslovanje, predvsem na področju transporta. Zaradi strogih ukrepov in omejitev so prevozniki začasno omejili ali prekinili svojo dejavnost. Vpliv pandemije je bilo čutiti v vseh podjetjih, ne glede na njihovo velikost in delovanje. V diplomskem delu smo predstavili varnostne protokole in promet med in po pandemiji v državah Zahodnega Balkana. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino in vrste prometa, značilnosti, povezavo med prometom in turizmom ter varnostne protokole. Nato smo podrobneje predstavili območje Zahodnega Balkana in infrastrukturo držav, na katere se diplomsko delo nanaša. V drugem delu naloge smo na podlagi statističnih podatkov raziskovali število potnikov in prihodke v času pandemije in po njej, pri vodilnih podjetjih iz vseh vrst prometa. Podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, smo dobili iz njihovih letnih finančnih poročil in statističnih portalov. Analizirani podatki so pokazali, da je število potnikov v cestnem, železniškem, vodnem in zračnem prometu po pandemiji večje, kot leta 2020, v zračnem in železniškem prometu pa celo že presega številke, ki so jih dosegli pred pandemijo. V vseh prevozniških podjetjih, ki smo jih analizirali, so se prihodki v primerjavi z letom 2020 povečali. Skozi strukturiran intervju, s predstavniki vodilnih podjetij, smo dobili podrobnejši vpogled v način poslovanja med in po pandemiji, varnostne protokole in ukrepe, ki so jih uvedli. Izvedeli smo, na katere varnostne izzive bodo pozorni v prihodnje in kakšne spremembe lahko potniki pričakujejo. Na podlagi rezultatov raziskave smo našteli več predlogov, ki bi izboljšali varnost, poslovanje in s tem povečali željo po potovanjih.
Keywords: Zahodni Balkan, covid-19, promet, varnost, varnostni protokoli.
Published in DKUM: 09.01.2024; Views: 355; Downloads: 56
Full text (1,42 MB)

Abstract: V disertaciji so opisani vzroki za nastanek vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo danes poznamo pod nazivom Zahodni Balkan in dejavniki, ki so vplivali na razvoj sovražnosti pred vojnami in posledice. Mednarodna skupnost se je reševanja predvojnih problemov lotevala z vnaprejšnjim nezaupanjem in miselnimi vzorci, ki niso ustrezali dejanskim razmeram. Hkrati so upoštevali predvsem svoje posebne interese. Vojne v devetdesetih so to nazorno pokazale. Prebivalci v regiji se pri komunikaciji v mednarodnem okolju izogibajo lastni geografski identifikaciji. Ne opredeljujejo se po nazivu Balkan zaradi vseh negativnih in slabšalnih opisov, ki so se nabrali skozi stoletja v širši mednarodni skupnosti. Mednarodna skupnost je spoznala kako so nekateri v preteklosti izvajani politični eksperimenti v regiji dosegli manj kot je bilo želeno ter se zaveda, da je potrebno najti nove mehanizme reševanja konfliktnih situacij. Evropa in širša mednarodna skupnost je prepoznala, potrebna je nova strategija za Zahodni Balkan. S politiko zapiranja meja in nenaklonjenostjo novim članicam, se ne prispeva k stabilnosti v regiji. Vključevanje novih držav iz Zahodnega Balkana v EU ni realno v prihodnjih letih. Evropska komisija resda ima napisano strategijo širjenja na Zahodni Balkan vendar realnost in odziv posameznih držav članic EU kaže nesporno dejstvo, da širitve z novimi članicami ne vidijo v istih časovnih okvirih kakor predvideva strategija. Raziskava ponuja nov model potrebnih ukrepov in prioritet, ki bi jih mednarodna skupnost morala vpeljevati v regiji v prihodnje. Raziskavo smo izvedli s primerjalno analizo že obstoječega gradiva, opravili smo daljše intervjuje s strokovnjaki, ki poznajo regijo podrobno, ter analizirali že izvedene ukrepe v svetu kot primere dobre ali slabe prakse. S sintezo v raziskavi pridobljenih podatkov smo prikazali rezultate in iz njih izpeljali ustrezne zaključke. Ukrepi novega modela lahko pripomorejo, da bodo potrebne reforme lažje izvedene. Model poudarja tudi vse tiste elemente varnosti, ki so ključni za stabilnost regije in preprečevanje konfliktov v prihodnje. Bistvo novega modela je z reformami doseči delovanje pravne države, posodobitev javne uprave, poenotenje poslovnega okolja z davčno politiko in institucijami nadzora, odpreti in zaščititi konkurenčnost delovne sile, vzpostaviti delujoče socialne, zdravstvene in pokojninske sisteme ter ustvariti pogoje za delovanje civilne družbe. Izdelati je treba proaktiven in dinamičen razvoj odnosov na ravni mednarodne skupnosti. Varnostni koncept za Zahodni Balkan mora postati načrt celotne Evrope in širše mednarodne skupnosti kot del stabilnosti širše regije. Upravljanje s konflikti, delujoče institucije v okviru pravne države in svobodne civilne družbe morajo biti uporabljene kot preventiva pred kakršnimkoli nasiljem. Nov model je ob upoštevanju lokalnih posebnosti mogoče implementirati tudi v drugih regionalnih konfliktnih območjih.
Keywords: mednarodna skupnost, varnost, Zahodni Balkan, doktorske disertacije
Published in DKUM: 28.02.2020; Views: 1866; Downloads: 281
Full text (2,11 MB)

Abstract: Zveza Nato se je preoblikovala po razpadu Varšavskega pakta, ker je s tem izgubila glavni vir ogrožanja. Pripravljati se je začela na reševanje konfliktov izven njenega območja. Prva misija, ki je sprožila vojaški mehanizem zavezništva po koncu hladne vojne, je bilo posredovanje na Kosovu. Zavezništvo je z mednarodnimi enotami in zračno podporo preprečilo etnično čiščenje Kosova. Enote so ravno tako nudile pomoč beguncem in ustanovile begunska taborišča v sosednji Makedoniji. Makedonija je poleg prostora za taborišča nudila tudi logistično podporo. Zavezništvo je čez nekaj let, leta 2001, nudilo pomoč tudi Makedoniji, ko so izbruhnili spopadi med oboroženimi silami Makedonije in Albanci. Albanci, kot manjšina, niso bili zadovoljni že od osamosvojitve Makedonije 1991. Z Ohridskim sporazumom se je spor rešil, in Albanci so pridobili pravice, katere so zahtevali. Poleg Albancev, je Makedonija že od osamosvojitve imela težave s sosednjo Grčijo. Ugotovili smo, da Grško-Makedonski spor sega že več kot stoletje nazaj, ampak, da se je problem zares pojavil ob njeni osamosvojitvi, saj je novo nastala država uporabila »Makedonija« v njenem imenu, kar je Grčija videla kot ozemeljsko težnjo in »Makedonsko provokacijo«. Po umešanju Meddržavnega sodišča, sta državi podpisali Začasni sporazum, kateri je navedel, da se Makedonija lahko prijavi za članstva v mednarodnih organizacijah pod imenom »bivša jugoslovanska republika Makedonija«, kar je tudi storila in kar je Grčija upoštevala vse do njene prošnje za članstvo v zvezi Nato. Po vsej prebrani literaturi vidimo samo dva scenarija; ali bo Grčijo umaknila veto in se bo Makedonijo sprejelo v zvezo Nato, ali pa bo Grčija še naprej ovirala vstop Makedoniji v Evro-atlantske integracije in Makedonijo bo zajela destabilizacija in naraščanje albanskega prebivalstva.
Keywords: NATO, Balkan, vzdrževanje miru, Makedonija, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.10.2017; Views: 1119; Downloads: 105
Full text (1,12 MB)