1. Primerjave življenjskih ciklov razvoja programske opremeMiha Grubelnik, 2025, diplomsko delo Opis: Programska oprema danes igra ključno vlogo v našem vsakdanjem življenju. V diplomskem delu smo raziskali različne modele življenjskega cikla razvoja programske opreme ter analizirali njihove prednosti in slabosti. Razvoj programske opreme poteka skozi več faz, med katerimi so načrtovanje, analiza, oblikovanje, razvoj, testiranje, integracija in vzdrževanje. Predstavili bomo tradicionalne in sodobne metodologije ter jih med seboj primerjali. V praktičnem delu smo s pomočjo vprašalnika analizirali uporabo metodologij v podjetjih.
Ključne besede: življenjski cikel razvoja programske opreme, SDLC, metodologija razvoja, agilni pristop
Objavljeno v DKUM: 08.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Metoda za napoved zmogljivosti stohastičnih algoritmov na osnovi statističnih porazdelitev števila ovrednotenj in časa : doktorska disertacijaJana Herzog, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodo, namenjeno analizi in primerjavi stohastičnih algoritmov. Predlagana metoda se imenuje AS^3D (angl.~Analysis of the Stochastic Solvers based on Statistical Distributions). Ta temelji na statističnih porazdelitvah opazovanih spremenljivk, natančneje številu funkcijskih ovrednotenj in času. Pri tem uporablja pristop s ciljno vrednostjo. Ciljno vrednost določa kakovost rešitve, katero želimo, da jo algoritem doseže. Opazovani spremenljivki in njuni statistični porazdelitvi analizira na nizkodimenzionalnih in napoveduje za visokodimenzionalne različice optimizacijskega problema. Vzpostavljeni napovedni model na podlagi parametrov statističnih porazdelitev omogoča napovedovanje zaustavitvenih pogojev, torej časa in števila funkcijskih ovrednotenj za določeno verjetnost doseganja ciljne vrednost. Prav tako omogoča oceno verjetnosti, da bo zagon uspešen glede na dani zaustavitveni pogoj in kakovosti rešitve za višjedimenzionalne različice problema. Da pokažemo uporabnost predlagane metode, smo vzpostavljene napovedne modele empirično validirali za izbrane optimizacijske algoritme in probleme. Razlike med napovedanimi in empiričnimi vrednostmi so znašale manj kot 15 \% za problem LABS, testne funkcije CEC in problem potenciala Lennard-Jones. To nakazuje na to, da lahko metodo AS^3D uspešno uporabljamo za analizo in primerjavo stohastičnih algoritmov na različnih optimizacijskih problemih. S pomočjo metode smo pokazali tudi uporabnost stohastičnih algoritmov. Ti morajo, da dosežejo optimalno rešitev z visoko verjetnostjo, preiskati le majhen delež iskalnega prostora.
Ključne besede: analiza stohastičnih algoritmov, statistična porazdelitev, napovedni model, pristop s ciljno vrednostjo
Objavljeno v DKUM: 08.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,56 MB) |
3. Pomen umetnosti v vzgoji in izobraževanju : magistrsko deloBarbara Mušič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na razvoj pedagoške vloge umetnosti v procesu vzgoje in izobraževanja v evropskem prostoru. S kronološkim pregledom najprej opišemo, kako se je vloga umetnosti spreminjala skozi zgodovinska obdobja, od antičnih časov do postmoderne. Pregled vključuje prehod umetnosti od sredstva za moralno in estetsko oblikovanje do sodobnega pogleda, kjer umetnost pridobi večdimenzionalno vlogo – prispeva k razvoju socialnih, čustvenih in intelektualnih kompetenc ter spodbuja osebnostno in moralno refleksijo. Še posebej se osredotočamo na spreminjajočo se pedagoško vlogo umetnosti, glede na prevladujoči vzgojni pristop posameznega obdobja. Poudarek je na sodobnih pristopih, ki integrirajo umetnost v šolski prostor z namenom krepitve empatije, kritičnega mišljenja in kulturne zavesti. V zaključku je podana analiza izhodiščnih raziskovalnih vprašanj, ki ponuja vpogled v pomen umetnosti kot ključnega dejavnika celostnega razvoja posameznika.
Ključne besede: umetnost, vzgoja, izobraževanje, zgodovinski pregled, pedagoški pristop
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,01 MB) |
4. Uporaba evolucijskih algoritmov v statističnem in hibridnem strojnem prevajanju : doctoral dissertationJani Dugonik, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava področje strojnega prevajanja visoko fleksibilnih jezikov, osredotoča pa se na izzive tako statističnega kot nevronskega strojnega prevajanja, ki jih prinašajo strukturne razlike med visoko fleksibilnimi jeziki in angleščino. Naša raziskava vključuje tudi eksperimentalni del, izveden na jezikovnem paru \mbox{slovenščina--angleščina}, ki zajema prevajanje v obe smeri. V prvem eksperimentu smo načrtovali nov pristop za optimizacijo parametrov v statističnem strojnem prevajanju z uporabo evolucijskih algoritmov. Primerjali smo sisteme statističnega strojnega prevajanja, optimizirane s klasičnimi algoritmi za optimizacijo uteži v statističnem strojnem prevajanju, in sisteme, optimizirane z evolucijskimi algoritmi. V drugem eksperimentu pa smo načrtovali in razvili hibridni pristop, ki vključuje sisteme statističnega in nevronskega strojnega prevajanja. Izvorno poved in dva ciljna prevoda, prevedena z obema sistemoma, smo pretvorili v isti vektorski prostor, iz katerega smo nato pridobili vektorje značilk. V okviru doktorske disertacije smo pred\-lagali nov nabor značilk. Z uporabo klasifikatorjev smo nato izbrali boljšega izmed dveh prevodov, statističnega in nevronskega. Evalvacijo sistemov strojnega prevajanja smo izvedli z uporabo uveljavljenih metrik, kot so BLEU, TER, chrF in COMET. Opravili smo statistično analizo eksperimentalnih rezultatov s ponovnim vzorčenjem, ki je pokazala statistično pomembne razlike v kakovosti ustvarjenih prevodov. Eksperimentalni rezultati potrjujejo, da smo s predlaganimi pristopi izboljšali kakovost strojnih prevodov.
Ključne besede: evolucijski algoritem, statistično strojno prevajanje, nevronsko strojno prevajanje, hibridni pristop strojnega prevajanja, optimizacija, predstavitev besed, klasifikacija, obratno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Uporaba sistemskega pristopa v logistiki in oskrbovalnih verigah : diplomsko deloZorana Maksimović, 2024, diplomsko delo Opis: V logistiki sistemski pristop omogoča izboljšanje učinkovitosti z obravnavanjem celotne oskrbovalne verige kot sistema. To vključuje analizo vseh delov logističnega sistema in njihovega medsebojnega delovanja, kar omogoča natančno določanje področij, kjer je potrebna optimizacija. Kljub težavam pri standardizaciji vrednotenja zaradi raznolikosti logističnih sistemov je pristop ključen za reševanje izzivov v sodobnih kompleksnih okoljih. Priporočila vključujejo integracijo sistemskega razmišljanja v logistiko ter poglobljeno analizo in implementacijo pristopa za boljše reševanje zapletenih situacij v prihodnosti. Sistemski pristop pomaga pri poslovanju logistike in pripomore k boljši organizaciji oskrbovalnih verig ter je ključnega pomena za uspešno upravljanje sodobnih organizacij.
Ključne besede: sistemski pristop, logistika, oskrbovalne verige
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Sodobno projektiranje variantnih rešitev izvedbe zunanjih sten večstanovanjske stavbe : magistrsko deloGal Rednak, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava analizo skupnih vplivov stroškov, časa izvedbe in okoljskih dejavnikov pri izbiri ustrezne sestave konstrukcijskega sklopa zunanjih sten večstanovanjskega objekta. V okviru raziskave so bile analizirane in primerjane različne izvedbene variante konstrukcijskih sklopov zunanjih sten, pri čemer so bile uporabljene programske opreme Archicad, Bexel Manager in eco2soft. Izvedene analize so nam omogočile izbiro najbolj primerne variante glede na stroškovne, časovne in okoljske vidike.
Analiza je bila osredotočena na ključe segmente, ki so se nanašali na posamezne vplive. Pri stroškovni učinkovitosti so bile oblikovane glavne analize cen, na podlagi katerih so bile analizirane variante konstrukcijskih sklopov z vidika stroškov izvedbe ter časa izvedbe. Poleg stroškovnega in časovnega vidika pa je bila izvedena implementacija analize vplivov na okolje, skladno z veljavnimi ISO in EN standardi, ki je vključevala oceno življenjskega cikla konstrukcijskih sklopov in materialov.
Pomemben poudarek magistrskega dela je na implementaciji BIM pristopa, ki omogoča večdimenzionalno modeliranje in optimizacijo gradbenih projektov. Z izdelavo 3D, 4D in 5D BIM modelov je bilo mogoče podrobno analizirati ne le stroškovne in časovne vidike, temveč tudi preveriti potencialne konflikte med gradbenimi elementi ter izboljšati celovitost in učinkovitost projektiranja. Implementacija BIM pristopa je tako bistveno pripomogla k natančnosti ocene stroškovne in časovne simulacije projekta.
Ključne besede: Gradbeništvo, Digitalizacija, BIM pristop, Trajnostna gradnja
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (6,17 MB) |
7. Tehniško izobraževanje in inženirska pedagogikaBoris Aberšek, Andrej Flogie, 2019, znanstvena monografija Opis: Pri tehniških in inženirskih izobraževanjih se učenci in študentje učijo razumeti tehniko v njenih socialnih, ekonomskih in ekoloških kontekstih. Pri tem so posebej pomembni tako zgodovinski aspekti tehnike, kot tudi najnovejši dosežki njenega razvoja. Učenci morajo biti pri pouku motivirani tudi za samostojno in aktivno učenje pretežno po principu učimo se ob delu. Da bi tehniško izobraževanje lahko realizirali na tak aktiven način, je treba premakniti njegovo težišče od po-uka(pasivnega učenja) k aktivnemu učenju. Domnevamo, da se bodo razlage in vsebine te knjige večkrat razlikovale od predstav, ki so zakoreninjene tako med učitelji, kot tudi med učenci. Upamo, da bomo s predstavljenimi idejami pri učiteljih izzvali kognitivno disonanco – intelektualno nelagodje, ki jih bo spodbudilo k temu, da bodo prevetrili svoje ponotranjene »teorije v glavah«, pri učencih pa, da bodo odkrili lažjo in bolj efektno pot, kako usvajati zahtevana in potrebna znanja. Ta knjiga je namenjena tako učiteljem tehniških strok kot tudi učencem, da bodo skozi razumevanje procesa učenja lažje in bolj poglobljeno prihajali do znanj in spoznanj.
Ključne besede: tehniško izobraževanje, inženirska pedagogika, metode in strategije poučevanja, projektni pristop, motivacijski modeli
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo |
8. Profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter počutje pri delu : magistrsko deloTina Kos, 2024, magistrsko delo Opis: Delovne zahteve in viri se na različne načine povezujejo s počutjem pri delu – zahteve pri delu se s počutjem povezujejo negativno, viri pa pozitivno. Interakcijo med navedenima vidikoma dela oz. povezavo le-teh s počutjem pri delu pa smo preverili v pričujoči raziskavi, pri čemer smo uporabili pristop, usmerjen na osebe. Namen je bil torej ugotoviti, ali obstajajo profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter ali se le-ti med seboj razlikujejo. Podatki so bili pridobljeni v sklopu raziskave v zdravstveni ustanovi konec leta 2022, v analize pa so bili vključeni izvajalci zdravstvene nege. Izvedena je bila analiza latentnih profilov glede na delovne zahteve in vire, pri čemer smo se glede na kriterije odločili za model s tremi profili – profil zahtevnega dela (z visokimi zahtevami in nizkimi viri), profil učinkovitega dela (z nizkimi zahtevami in visokimi viri) ter profil zmernega dela (z bolj zmernimi zahtevami in viri). Profile smo nato primerjali glede na vidike počutja pri delu (izgorelost, depresija in anksioznost, zadovoljstvo, delovna zavzetost, pripadnost organizaciji in telesno zdravje). Razlike so se pokazale na vseh preverjenih vidikih med zahtevnim in učinkovitim ter zmernim in učinkovitim delom, primerjava zahtevnega in zmernega dela pa je pokazala razlike le pri izgorelosti ter depresiji in anksioznosti. Sicer pa so, ob pregledu povprečij, pripadniki profila zahtevno delo svoje počutje ocenjevali slabše v primerjavi z drugima profiloma (višje ravni izgorelosti in depresije in anksioznosti ter nižje ravni zadovoljstva, pripadnosti, zavzetost in telesnega zdravja), kar je bilo skladno s predvidevanji. Potrditve predvidevanj imajo praktične implikacije za ustanovo in oblikovanje dela v zdravstvu ter v teoretičnem smislu prinašajo nov pogled na interakcije med delovnimi zahtevami in viri.
Ključne besede: delovne zahteve, delovni viri, počutje pri delu, pristop, usmerjen na osebe
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,78 MB) |
9. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Ključne besede: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 57
Celotno besedilo (6,35 MB) |
10. |
