1. Anders Behring Breivik - napad na Norveškem : magistrsko deloTadej Križman, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo člankov in literature preučili primer Andersa Behringa Breivika, ki je leta 2011 izvedel teroristična napada na Norveškem. V napadu v Oslu je umrlo sedem oseb, v napadu na otoku Utoya je bilo ubitih 77 ljudi. V magistrskem delu smo najprej opisali otroštvo in življenje Breivika. Njegov odnos z mamo je ključnega pomena za razumevanje njegovih kasnejših dejanj. Nato smo opisali potek obeh napadov. V naslednjem poglavju smo opisali potek sojenja in psihiatrična mnenja. Na sojenju je Breivik predstavil svojo ideologijo, ki jo je tudi zapisal v tisoč petsto strani dolgem manifestu. Tako v pogovorih z različnimi psihiatri kakor tudi na sojenju ni pokazal nobenega obžalovanja nad svojimi dejanji. Breiviku so diagnosticirali disocialno osebnostno motnjo in narcistično osebnostno motnjo. V magistrskem delu smo opisali narcistično osebnostno motnjo, merila za njeno diagnosticiranje in njen vpliv na nasilnost posameznika. Prav tako so strokovnjaki menili, da ima Aspergerjev sindrom. V delu so opisani Aspergerjev sindrom in merila za njegovo diagnosticiranje. Breivik je zaradi neuspehov in nezmožnosti vključevanja v različne družbene skupine začel igrati videoigre in se popolnoma izoliral od ljudi. V poglavju o videoigrah smo opisali, ali igranje nasilnih videoiger vpliva na nasilnost posameznika. V zaključnem delu magistrskega dela smo odgovorili na hipoteze. Ugotovili smo, da se posameznik ne more načrtno spremeniti v sociopata, saj vzroki za asocialno osebnostno motnjo izvirajo iz travme iz otroštva ali pa so genetsko pogojeni. Pri vprašanju, ali lahko narcisoidna osebnostna motnja vpliva na nasilnost posameznika smo ugotovili, da sama motnja ne pomeni, da bo oseba nasilna, ampak da lahko v povezavi z drugimi dejavniki kot so na primer stres ali zavrnitev privede do nasilna. Ugotovili smo tudi, da kljub temu da je splošno prepričanje, da igranje nasilnih videoiger vodi k nasilju, pa raziskave kažejo, da so pomembni tudi drugi dejavniki kot so starost igralca, njegov socialni status, duševni status, čas igranja in podobno.
Ključne besede: teroristični napadi, Breivik, Anders Behring, narcizem, Aspergerjev sindrom, videoigre, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.07.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (766,00 KB) |
2. Značilnosti prehoda na univerzo in študija osebe z Aspergerjevim sindromom: študija primera : magistrsko deloTina Gregurec, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo šolanje osebe z Aspergerjevim sindromom. Osredotočili smo se na prehod iz srednje šole na univerzo ter prilagoditve med študijem.
V teoretičnem delu najprej pojasnimo, kaj so motnje avtističnega spektra, med katere spada Aspergerjev sindrom. Podamo številne značilnosti za lažjo prepoznavo in sprejemanje teh motenj. Poudarek je na Aspergerjevem sindromu v odraščanju, saj je naša študija primera študent, ki bo kmalu prešel v svet odraslih. Teoretični del zaključimo s študenti na slovenskih univerzah in kako je za njih prilagojeno vso študijsko okolje ter se navežemo na navodila strokovnim delavcem na univerzah, ki jih v empiričnem delu dodatno obravnavamo.
Osrednji del empiričnega dela predstavljajo rezultati, zbrani na podlagi intervjujev z obravnavanim fantom, njegovo mamo in pedopsihiatrinjo. Vsebina intervjujev je vezana predvsem na obdobje fantovega dosedanjega izobraževanja s poudarkom na prehodu iz srednje šole na fakulteto, ki za osebe z Aspergerjevim sindromom predstavlja še posebej težek prehod. Na podlagi analize obravnavanega primera povzamemo proces njegovega šolanja od osnovne šole do univerze ter podamo nekaj praktičnih usmeritev za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z Aspergerjevim sindromom.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, Aspergerjev sindrom, študenti s posebnimi potrebami, prehod, univerza
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Aspergerjev sindrom razvoj protokola za vedenjske modifikacijeAnja Špur, 2022, magistrsko delo Opis: Aspergerjev sindrom, razvojna motnja z nevrološko podlago, ki vsakega posameznika opremi z unikatnostjo in neponovljivostjo. Pa vendar pripadajo. Pripadajo peščici lastnosti, ki jih povezuje in so tako del nečesa. Ker zanesljivih vzrokov za ta sindrom še ne poznamo in ker je teh posebnih posameznikov zmeraj več, ali pa so bolje prepoznani, je pomembno, da jim namenimo posebno pozornost. Da smo, kot pedagogi, pripravljeni na izzive in s ponosom spremljamo njihove dosežke.
Namen magistrske naloge je predstaviti teoretična izhodišča za delo z mladostniki z Aspregerjevim sindromom, analizirati primere praks dela, po njih sklepati o smernicah za individualne prilagoditve in vedenjske modifikacije, ki omogočajo boljše vključevanje tako v socialno kot v učno okolje. Magistrska naloga naj bi bila opora učiteljem, ki so velikokrat v teh zahtevnih okoliščinah osamljeni in neopolnomočeni, smernice, programi ter protokoli bi bili za njih, v primeru vključitve mladostnika z AS, več kot dobrodošli, morda celo nujni.
V uvodu sem se lotila teoretične razlage, tako motnje avtističnega spektra, kot Aspergerjevega sindroma. Slednjega podrobneje. Povzela sem njihove tipične značilnosti, pridružene motnje, diagnosticiranje in pomembnost zgodnje obravnave. Vse te postavke so pomembne za razumevanje njihovega delovanja, ki pa pri vsakem posamezniku zahtevajo splošne in specifične prilagoditve v učnem okolju. Te predstavljajo preventivne strategije za lažje vključevanje in preprečevanje pogostosti odklonilnih vedenj.
Nadalje analiziram primere praks dela z mladostniki z Aspergerjevim sindromom ter ugotavljam smernice in priporočila za učitelje, ki vključujejo tako sistematične korake v okviru vzgojno – izobraževalnega sistema, kot program pomoči staršem, ki jih je v procesu optimalnega razvoja potencialov otroka z AS nujno opolnomočiti.
Ključne besede: Aspergerjev sindrom, pomoč učiteljem, vključevanje v socialno in učno okolje, prilagoditve, program
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 103
Celotno besedilo (986,96 KB) |
4. Strokovna in interesna združenja za otroke z motnjo avtističnega spekraLara Gašparić, 2021, magistrsko delo Opis: Avtistična motnja je vseživljenjska razvojna motnja, katero se najpogosteje diagnosticira v otroštvu, večinoma v prvih treh letih. Zanjo so značilni primanjkljaji na področjih socialne interakcije in komunikacije, pojavljanje stereotipnih oblik vedenja, interesov ali aktivnosti. Takšna oblika vedenja vpliva na možnost zadovoljevanja osnovnih človeških potreb kot tudi na skupno kvaliteto bivanja.
Izjemnega pomena sta zgodnja obravnava in postavljanje diagnoze, tako da lahko otroka ob pravem času vključimo v sistem pravilne in kontinuirane rehabilitacije in izobraževanja.
Potrebna je vsakodnevna skrb, ki spodbuja normalen razvoj otroka na vseh področjih življenja, spodbuja samostojnost in socializacijo kot tudi zatiranje neželenih oblik vedenja. Pomembno vlogo pri tem imajo strokovnjaki, defektologi, logopedi, pedagogi, psihologi in psihiatri za otroško in mladostniško obdobje.
Dokazano je, da je otroka s posebnimi potrebami najbolje čim prej integrirati v družbeno skupnost, saj bo na ta način odnos med družbeno skupnostjo in otrokom s posebnimi potrebami bolj produktiven. Integracija je varna pot proti stigmatizaciji oseb s posebnimi potrebami.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, avtistična motnja, Aspergerjev sindrom, pristopi, društva
Objavljeno v DKUM: 18.02.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 100
Celotno besedilo (573,93 KB) |
5. NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠEM DOMUMonika Skela, Tadeja Kocmut, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom NUDENJE INDIVIDUALNE POMOČI DIJAKINJI S POSEBNIMI POTREBAMI V DIJAŠKEM DOMU je empirično magistrsko delo. Namen dela je analiza študije primera izvajanja in spremljanja prostovoljne dodatne strokovne pomoči za dijakinjo s posebnimi potrebami, ki obiskuje 3. letnik srednje poklicne šole. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode študije primera, vprašalnik v obliki ocenjevalne lestvice in opazovalno-praktična metoda raziskovanja. Ugotovljeno je bilo, da je dijakinja komunikativna le v določenih družbenih okoljih ter da ima težave z izražanjem čustev in vživljanjem v čustva drugih. Pri ozaveščanju socialne komunikacije in interakcije je bila uporabljena strategija pogovora in modifikacija iracionalnih prepričanj. Izkazalo se je, da ima dijakinja težave pri načrtovanju svojih dejavnosti in časa, kar jo ovira pri izpolnjevanju šolskih obveznosti. Kot najboljši pristop se je izkazal tutor ali svetovalec, ki usmerja njeno delo v postavljanje prioritet. Raziskava je pokazala še, da dijakinja le včasih bere z razumevanjem in malokrat bere tekoče, večinoma pa se izogiba pisanju in se raje izraža ustno. Pri delu vedno potrebuje dodatno razlago in navodila, ob tem pa skoraj vedno tudi konkretne ponazoritve. Na področju disleksije so se kot najbolj učinkovite strategije izkazale strategija glasnega branja, metoda Vem – Želim izvedeti – Sem se naučil, strategija za razumevanje bistva, Paukova strategija ter strategija miselnega vzorca. Dijakinja je z uporabo ustreznih metod, didaktičnih pristopov in strategij dela izboljšala učni uspeh, napredovala na socialnem in učnem področju ter ob pomoči nekoliko izboljšala sposobnost organizacije in razporejanja časa.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, disleksija, Aspergerjev sindrom, dijaški dom.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 1923; Prenosov: 191
Celotno besedilo (3,11 MB) |
6. UČENJE TUJEGA JEZIKA PRI RAZLIČNIH AVTISTIČNIH MOTNJAHAndreja Havoj, 2016, magistrsko delo Opis: Znanstveniki so pri raziskovanju avtistične motnje prišli do kriterijev, na podlagi katerih lahko diagnosticiramo omenjeno motnjo. Avtorja Aarons in Gittens (1992) pravita, da če se otrokovo odklonsko obnašanje ujema z osmimi od devetih alinej za določanje avtistične motnje, še ne pomeni, da je otrok avtističen (Aarons in Gittens, 1992).
V letih raziskovanj so mnogi prišli do podobnih ugotovitev. Pri ugotavljanju avtistične motnje smo se v naši raziskovalni nalogi ravnali po kriterijih Kannerja, ki ga je v svoji knjigi povzela avtorica dr. Ivona Milačić. Avtorica v svoji knjigi »Aspergerjev sindrom ali visoko funkcionalen avtizem« trdi, da je Kannerjeva raziskava temeljila na opazovanju enajstih otrok in njegova opažanja so ključna pri današnjem odkrivanju avtizma. Kannerjeva opažanja zajemajo devet stopenj in opisov.
1. Osamljenost – opažamo, da otrok uživa v osamljenosti in se nahaja v svojem svetu. Kanner pravi, da je osamljenost razvidna že v zgodnjih obdobjih razvoja.
2. Rutine – postanejo sestavni del otrokovega življenja na dnevni ravni. Že ena sama izključenost ene dnevne rutine lahko vodi v izbruh agresije.
3. Odličen mehanski spomin – na podlagi Kannerjevih zapisov dr. Milačić navaja, da so si otroci brez pomenske informacije zapomnili npr. pesmice v tujih jezikih, abecedo od konca do začetka. Pomnjenje takšnih nenavadnih informacij bi pri normalno razvijajočemu se otroku pomenili oviro.
4. Eholalia – nenehno ponavljanje določenih besed. Tukaj dr. Milačić navaja primere, kjer otroci pri komunikaciji navajajo besede, ki so neobičajne pri vsakdanji komunikaciji.
5. Občutljivost na dražljaje – v primerjavi z ostalimi otroci, so otroci s avtizmom občutljivi na različne dražljaje kot so zvok, hrana, barve, ipd.
6. Stereotipno gibanje bodisi določenih delov telesa npr. glave, prstov ali besedna rutina.
7. Odlični kognitivni potenciali – glede na Kannerjeve ugotovitve, v to kategorijo uvrščamo otroke z odličnim spominom za dogodke, npr. tiste otroke, ki si zapomnijo ali sestavijo kompleksno pesmico, uporabljajo slovnico višje ravni, kjer se vidi njihov primer izjemne inteligence
8. Odlično pomnjenje informacij na podlagi ponavljanja – veliko otrok z avtizmom kaže izjemno moč spomina
9. Normalen fizičen zunanji izgled (Aarons in Gittens, 1992).
Dr. Lorna Wing in dr. Judith Gould (Wing in Gould, 1979) sta leta 1979 opravili raziskavo na področju epidemiološke raziskave otrok prebivalcev točno določenega kraja v Londonu. Njuna raziskava je zajemala tudi otroke z avtističnimi motnjami in gibalno ovirane otroke. Njun rezultat se je kazal v tem, da imajo otroci z avtistično motnjo okvaro socialne narave. Aarons in Gittens navajata, da sta znanstvenici ugotovili, da ključni problem leži v okvari družbene zveze, socialne komunikacije in družbenega razumevanja in domišljije.
- Okvara družbene zveze se kaže v tem, da bo posameznik navezal družaben kontakt, vendar bo težje razumel pravila družbenega vedenja.
- Otrok z avtistično motnjo se bo v družbeno komunikacijo vključil, ko bo sam želel, ampak v pogovoru mogoče ne bo sodeloval.
- Okvare družbenega razumevanja in domišljije se kažejo v tem, da se otrok zaveda, da se nekaj dogaja v glavah drugi ljudi, vendar nikakor ne more razvozlati kaj točno nekdo predvideva (Wing in Gould, 1993).
Dr. Alenka Vojska Kušar (Patterson, 2009) navaja, da lahko znotraj študije stotih primerov otrok z avtizmom, eden od njih kaže značilnosti avtistične motnje bolj ali manj izrazito. Avtizem po mnenju dr. Vojske Kušar predstavlja globalen družbeni problem. Nekoč, pred dvajsetimi leti, naj bi bilo razmerje otrok z avtizmom 1:1000. Po mnenju avtorice se je avtizem razširil za desetkrat. Če otrok kaže eno značilnost še ne pomeni, da govorimo o avtistični motnji.
Ključne besede: angleščina, pedagogika, avtizem, nizko funkcionalen avtizem, visoko funkcionalen avtizem, Aspergerjev sindrom, avtistične motnje.
Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 2027; Prenosov: 205
Celotno besedilo (690,10 KB) |
7. |
8. Socialni položaj učencev z Aspergerjevim sindromom v osnovni šoliKatarina Pogorevc, 2011, diplomsko delo Opis: Osebe z Aspergerjevim sindromom strokovnjakom še danes predstavljajo eno veliko uganko. Čeprav je o Aspergerjevem sindromu napisane že kar nekaj literature, se strokovnjaki še vedno poglabljajo v to motnjo. Preučiti in ugotoviti želijo, katera področja, spretnosti so pri osebah z Aspergerjevim sindromom bolje razvita, katera manj, poskušajo pa razumeti tudi kakšno je njihovo delovanje v vsakodnevnem življenju in kakšne medsebojne odnose so sposobni vzpostaviti.
V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej razložena pojem integracije in pojem inkluzije, sledi zakonska podlaga v vzgoji in izobraževanju za otroke s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji, nato je predstavljena sama definicija, kaj Aspergerjev sindrom je, vzroki za nastanek te motnje, značilnosti in razvoj otrok z Aspergerjevim sindromom ter sama obravnava teh otrok. Na koncu tega dela so predstavljeni še različni položaji, ki jih učenci zasedajo znotraj razredov ter metoda s katero ugotavljamo te položaje, podani pa so tudi predlogi, kako nuditi pomoč socialno nespretnim učencem.
V empiričnem delu je najprej zajeta analiza sociometrične preizkušnje, nato pa analiza rezultatov pridobljenih s strukturiranim intervjujem. Analiza dobljenih rezultatov sociometrične preizkušnje je pokazala, da večina učencev z Aspergerjevim sindromom znotraj razredov zaseda precej slabše položaje, kot pa njihovi vrstniki, kar posledično vodi do tega, da se sošolci raje izogibajo učencev z omenjeno motnjo, jih zavračajo in prezirajo. Na te rezultate se navezujejo še rezultati pridobljeni pri strukturiranem intervjuju, kjer se je izkazalo, da učenci z Aspergerjevim sindromom sami ocenjujejo, da imajo veliko prijateljev, da se v njihovi družbi zelo dobro počutijo, da se z njimi pogostokrat srečujejo, pa ne samo v šoli pri pouku, ampak tudi pri šolskih in zunajšolskih dejavnostih ter na rojstnodnevnih zabavah. Pri vsem tem je zanimivo to, da se pridobljeni rezultati pri sociometrični preizkušnji in strukturiranem intervjuju med seboj ne dopolnjujejo in ujemajo najbolje, ampak so si v nasprotju s pričakovanim.
Ključne besede: Integracija, inkluzija, Aspergerjev sindrom, socialni položaj, sociometrična preizkušnja...
Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 4692; Prenosov: 801
Celotno besedilo (436,87 KB) |
9. Poznavanje avtizma in stališča osnovnošolskih učiteljev do vključevanja otrok s spektroavtistično motnjo v redno osnovno šoloAnja - Biljana Kurnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o avtizmu, ki je nevro-razvojna, vseživljenjska motnja z značilnimi vzorci vedenja, ki prizadenejo osebnostno, predvsem pa socialno funkcioniranje prizadete osebe. Znanstveniki do danes še niso odkrili natančnega vzroka za nastanek motnje, prav tako niso odkrili možnega zdravila. Preučevanje avtizma pa se je močno poglobilo in se usmerilo predvsem v razumevanje motnje in v nudenje pomoči osebam, predvsem otrokom z avtizmom.
Teoretični del diplomske naloge se torej posveča predvsem teoriji, ki je do danes znana, o tej kompleksni, vseživljenjski motnji, ki jo strokovnjaki imenujejo spektroavtistična motnja. Osredotočamo se predvsem na zgodovino avtizma, značilnosti avtizma in Aspergerjevega sindroma, ki je tako imenovani viskofunkcionalni avtizem, na možne vzroke za nastanek, na pomembnost zgodnje obravnave in diagnostike ter predvsem na pomen učenja otrok s spektroavtistično motnjo za čim bolj samostojno življenje in delo. V nadaljevanju teoretičnega dela se posvetimo še stališčem, in sicer nas zanima, kako se stališča sploh oblikujejo, na kakšen način jih ugotavljamo in merimo, predvsem pa kakšen vpliv imajo stališča na posameznikovo obnašanje. Pri vsem tem nas zanimajo stališča, ki jih ljudje, predvsem tisti, s katerimi avtisti prihajajo v stik, oblikujemo do te motnje. Pomembno je, da motnjo čim bolj poznamo in da stališča gradimo na znanju in ne na stereotipih.
V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšno je poznavanje avtizma med osnovnošolskimi učitelji ter kakšna so njihova stališča do vključevanja teh otrok v redno osnovno šolo. Zanimalo nas je predvsem, koliko učitelji poznajo vzroke za nastanek avtizma in splošne značilnosti te motnje, v kolikšni meri so učitelji zadovoljni s svojim znanjem o avtizmu in kakšna so njihova stališča do vključitve avtistov v njihove razrede.
Ključne besede: avtizem, spektroravtistična motnja, Aspergerjev sindrom, stališča, učitelji
Objavljeno v DKUM: 25.10.2010; Ogledov: 4790; Prenosov: 789
Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. AVTIZEM Z DODATNO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI MLADOSTNIKIH V ZUDV DR. MARIJANA BORŠTNERJA DORNAVAMarjeta Gomilšak, 2009, diplomsko delo Opis: Otroški avtizem danes strokovnjaki pojmujejo kot razvojno nevrološko motnjo, ki se kaže v verbalni in neverbalni komunikaciji, tipičnih vedenjskih motnjah ter nenormalni čustveni in socialni odzivnosti. Strokovnjaki lahko postavijo diagnozo glede na tipične psihične znake najkasneje v tretjem letu otrokove starosti. Tipičnih znakov pa je kar nekaj deset in se lahko med seboj različno kombinirajo. V času otrokovega razvoja nekateri izzvenijo, lahko se pojavijo novi ali drugačni. Na splošno še vedno velja prepričanje, da je avtizem vseživljenjska motnja. En sam simptom še ni avtizem, a več ko ima otrok znakov, težje je življenje zanj, za njegovo družino in okolje, v katerem se giblje.
Avtizem v praksi delimo na lažje in težje oblike. Pri lažjih oblikah je smiseln čimprejšnji specialno-pedagoški pristop z danes znanimi metodami, npr. ABA, TEACCH, PECS, Floor Time idr. Pri težjih oblikah s hudo hiperaktivnostjo, agresijo, zmanjšano sposobnostjo koncentracije, slabo vodljivostjo, govornimi motnjami, motnjami spanja ali celo epileptičnimi napadi se kot učinkovita izkaže sodobna celostna biokemična medicinska obravnava. Tu strokovnjaki paciente obravnavajo izrazito individualno, z laboratorijskimi analizami in občasnimi kontrolami uspešnosti ter tudi študijsko in raziskovalno.
V diplomskem delu sta opisana dva posameznika v Zavodu Dornava, ki sta vključena v skupino šestih adolescentov z motnjo avtizma in dodatno motnjo v duševnem razvoju ter sta interdisciplinarno obravnavana.
Ključne besede: avtizem, motnja v duševnem razvoju, adolescenca, Aspergerjev sindrom, Rettov sindrom, interdisciplinarna obravnava.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2009; Ogledov: 5873; Prenosov: 1090
Celotno besedilo (2,77 MB) |
