| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANTON MARTIN SLOMŠEK : BLAŽE IN NEŽICA V NEDELJSKI ŠOLI
Eva Čeru, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem prikazala šolstvo pri nas ob koncu 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja, Antona Martina Slomška kot pedagoga ter njegovo najobširnejše in najimenitnejše pedagoško delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Predmet diplomskega dela je predvsem vzrok za nastanek metodika, koliko časa je le-ta izhajal in kako je bil sprejet med ljudmi. Slomšek je v metodik vnesel vso svojo pedagoško znanje, ki je sicer za današnji čas verjetno zastarelo. Vendar pa me je vseeno zanimalo, kaj vse lahko iz metodika uporabljamo danes pri pouku in kaj vse bi lahko uporabljali.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, nedeljske šole, začetni pouk, 19. stoletje, metodik
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 4618; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
POUČNOSLOVSTVENA PROZNA USTVARJALNOST ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Mateja Gojkošek, 2009, diplomsko delo

Opis: Anton Martin Slomšek (1800, Ponikva — 1862, Maribor) je deloval na številnih in raznovrstnih področjih, med drugim tudi na slovstvenem. Diplomsko delo prinaša strnjen pregled njegovega vzgojnokulturnega in narodotvornega dela s posebnim poudarkom na slovstvenem snovanju. Razmišljanju o Slomškovem stališču do materinščine in jezikovnih nazorih sledi ocena domače literarne vede o pomenu in vrednosti njegovega slovstva. Izvirni del diplomske naloge predstavlja obsežnejše poglavje o Slomškovem proznem poučnoslovstvenem opusu. Žanrsko opredelitev in razmišljanje o slovstvenih zgledih nadgradi tematološka analiza izbranega gradiva in opazovanje izstopajočih posebnosti. Slomškova poučnoslovstvena proza tematizira božje in cerkvene zapovedi, krščansko razumevanje in vrednotenje nekaterih življenjskih pojavov (na primer trpljenja), nadalje pomen dobrodelnosti in vzporedno s tem pravično kazen za hudodelce, pa različne zgodovinske bitke in boje, preganjanje kristjanov in misijonarjev, življenje raznih stanov in poklicev ter končno smrt in onstranstvo. Dogajalni prostor je razpet med tujim in domačim, dogajalni čas med zgodovinskim in sodobnim. Najpogostejši so živalski in rastlinski motivi, svetopisemski (med njimi zlasti motivi dekaloga), zgodovinski, motivi poklicev in stanov, še posebej pa motivi otroka, šolarja, mladeniča in popotnika. Folklornih motivov je manj. Zaključni del diplomskega dela naglaša vzgojno naravnanost Slomškovih del, ki jih označujemo kot tendenčna (v domala vseh besedilih ideja izstopi v obliki izrazite refleksije, nauka ali doktrine), ter njegov vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.
Ključne besede: Ključne besede Anton Martin Slomšek, starejše slovensko slovstvo, razsvetljenstvo, romantika, poučnoslovstvena proza, kratka proza, tendenčno slovstvo, tematološka analiza, diplomsko delo
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1714; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (805,88 KB)

3.
SLOMŠKOVE ZASLUGE ZA SLOVENSKI NAROD IN NJEGOV POMEN DANES
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem podrobneje predstavila življenje in delo Antona Martina Slomška. V uvodnem poglavju sem predstavila njegovo življenjsko pot od otroštva do smrti. Nato sem se osredotočila na področja njegovega delovanja. Slomšek se je že zelo zgodaj pripravljal za svoj pedagoški poklic, saj sta bila težišče njegovega delovanja pouk in vzgoja mladine. Slomšek je s poukom slovenskega jezika pričel že kot slušatelj celovškega bogoslovnega semenišča. Vse svoje delo je posvetil vzgoji in izobrazbi ljudstva. Zavzemal se je za materni jezik in za pouk v slovenskem jeziku. Bil je velik narodni buditelj, zavedni Slovenec, cerkveni organizator, pisatelj, pesnik, mladinski vzgojitelj, predvsem pa duhovnik in škof, se pravi dušni pastir. Med njegova najpomembnejša dela sodijo prestavitev škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor, ustanovitev Društva sv. Mohorja, ustanovitev teološke šole v Mariboru, predhodnice mariborske univerze, ustanavljanje nedeljskih in pospeševanje rednih šol. Bil je tudi velik borec za enakopravnost Slovencev, dobrotnik, rodoljub in domoljub. V drugem delu naloge sem z anketnim vprašalnikom želela ugotoviti, koliko je Slomšek še danes živ med svojimi rojaki, se pravi na Ponikvi. Ljudje ga poznajo predvsem kot duhovnika in škofa, ki je deloval med ljudmi, in se dosti manj zavedajo tudi njegovega kulturnega pomena. Prepričani so, da je Slomšek še vedno premalo cenjen, saj je v literaturi in šolskih učbenikih velikokrat spregledan. Vendar pa lahko opazimo, da se stvari počasi izboljšujejo, saj njemu v čast prirejajo številne simpozije. Leto 2012 je tudi Slomškovo leto, saj poteka v spomin na 150. obletnico njegove smrti. Da je bil izjemno velik človek, pa dokazuje tudi dejstvo, da je prvi slovenski blaženi, kar je zelo pomemben dogodek za vse Slovence in ne samo za slovensko katoliško Cerkev.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, učitelj, mladinski vzgojitelj, narodni buditelj, zavedni Slovenec, duhovnik, škof.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1760; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
PREGOVORI IN REKI ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Nejc Turnšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema življenje, kulturno udejstvovanje, pregovore in reke Antona Martina Slomška ter mnenja literarnih zgodovinarjev o njegovi osebnosti in delu. Delo vsebuje zraven naštetega še Slomškov portret, kot se kaže v pregovorih s psihološkega stališča. Pregovori, kot ljudska modrost, so klasificirani po opisanih desetih Božjih zapovedih – dekalogu. Zanimala me je predvsem povezanost pregovorov z dekalogom, ki je bil Slomškova rdeča nit skozi življenje, in njihova praktična vloga v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, pregovori, deset Božjih zapovedi, dekalog
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2695; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (650,12 KB)

5.
JAVNI SPOMENIKI V CELJU PO LETU 1991
Nuša Koritnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z umetnostnozgodovinskega vidika obravnava javne spomenike v Celju, ki so bili postavljeni po letu 1991. Za pojasnitev teme je predstavljeno samo mesto Celje in njegova zgodovina, razloženo je tudi kiparstvo v izbranem obdobju, definiran je pojem javnega spomenika. Predstavljeni so štirje spomeniki: spomenik Antonu Martinu Slomšku (delo kiparke Karle Bulovec Mrak), ki se nahaja na Slomškovem trgu, obeležje slovenske osamosvojitve, ki ga je izdelal Franc Purg in se nahaja na Trgu svobode poleg Savinškovega spomenika NOB, spomenik Almi Karlin, ki je bil postavljen na Krekovem trgu, trenutno pa je zaradi obnovitvenih del trga deponiran ter spomenik Josipu Pelikanu na Trgu Celjskih knezov. Avtor slednjih dveh je kipar Vasilije Četković. Spomeniki so popisani, opisani, navedena je njihova lokacija, predstavljene so upodobljene osebe oziroma dogodki, prav tako tudi avtorji obravnavanih spomenikov. Spomeniki so razvrščeni kronološko, za boljšo vizualizacijo je dodano tudi slikovno gradivo. Diplomsko delo se dotakne tudi vprašanja kvalitete spomenikov in odzivov publike na postavitev teh del.
Ključne besede: javni spomenik, Anton Martin Slomšek, osamosvojitev Slovenije, Alma Karlin, Josip Pelikan, kiparstvo
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2491; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

6.
USTANOVITEV MOHORJEVE DRUŽBE
Katja Hudrap, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo pravne podlage za nastanek Mohorjeve družbe v 19. stoletju. Družba svetega Mohorja ima dolgoletno tradicijo, med drugim je delovala tudi na Prevaljah, kjer živim. Prav zato mi je bilo v veselje in čast raziskati ter pripraviti to diplomsko delo s to vsebino. V prvem delu se po uvodni besedi osredotočamo na samo ustanovitev družbe. Pričenjamo z Društvom svetega Mohorja, ki je bilo podlaga za nastanek kasnejše družbe. Značilnosti obeh podrobneje opisujemo z besedami in s številkami, dopolnjujemo pa še s fotografijami iz tistega časa. Nadalje predstavljamo postave društva, ki so pomembni del Mohorjeve. Sledi povzetek o Mohorjevi družbi, poleg tega navajamo še zaslužne osebe, ki so pripomogle k ustanovitvi in k delovanju omenjene družbe. Drugi del diplomskega dela pričenjamo s predstavitvijo Mohorjeve družbe v Celovcu in nato na Prevaljah – obe predstavljamo v besedi in sliki. Postopoma prehajamo na Goriško Mohorjevo in nadaljujemo z Mohorjevo družbo v Celju, kjer je bil njen sedež od preselitve s Prevalj. Njej dajemo glavni poudarek v tem delu. V zvezi s tem dodajamo tudi pravila in vodila Celjske Mohorjeve družbe. V tretjem delu pa je poudarek predvsem na izdajah Mohorjeve družbe, ki zajemajo pomembnejšo literaturo skozi leta njenega delovanja na Prevaljah. Osredotočam se na Koledarje, ki so nekakšen zaščitni znak Mohorjeve. Pomembne so tudi Večernice. Tekstovno gradivo dopolnjujemo s fotografijami, ki smo jih naredili v arhivu Mariborske nadškofije na Oddelku za zgodovino.
Ključne besede: Mohorjeva družba, Društvo svetega Mohorja, zaslužne osebe, Anton Martin Slomšek, Koledarji.
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1435; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (687,22 KB)

7.
8.
Ponikva v slovenski kulturni zgodovini
Urška Zidanski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 732; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

9.
Oratorij za dva solista, zbor in orkester: Blaženi Anton Martin Slomšek skladatelja Jožeta Trošta
Anja Zdolšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot teoretično delo. Obravnava glasbeno pot Jožeta Trošta. Osredotoča se na njegov skladateljski opus, predvsem na njegovo delovanje na različnih področjih in njegovemu največjemu delu, oratoriju Blaženi Anton Martin Slomšek. Slomšek je bil duhovnik, ki je iz Št. Andraža prenesel škofijski sedež v mariborsko stolnico. Magistrsko delo prikaže tudi Troštovo povezanost z narodno in cerkveno glasbo ter njegova najbolj znana dela. Jože Trošt je duhovnik in skladatelj, deloval pa je tudi kot vodja kora v ljubljanski stolnici, voditelj Orglarske šole v Ljubljani, zborovodja MePZ Anton Foerster ter urednik in cerkvenoglasbeni pisec. Oratorij Blaženi Anton Martin Slomšek je neoromantično delo za solista, zbor in simfonični orkester. V magistrskem delu je predstavljena oblikoslovna analiza oratorija. Prikazani so tudi ostali slovenski skladatelji, ki so napisali cerkveni oratorij. V magistrskem delu se dopolnjujeta dve metodološki načeli: zgodovinska analiza virov in analiza oratorija Blaženi Anton Martin Slomšek.
Ključne besede: Jože Trošt, oratorij, skladatelj, Anton Martin Slomšek, cerkveni oratorij na Slovenskem
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 144; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 188; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici