31. ANALIZA BREZPOSELNOSTI V SLOVENIJIIva Pipenbaher, 2011, undergraduate thesis Abstract: Brezposelnost je makroekonomski pojav, ki je prisoten v vsaki družbi. Vrsta brezposelnosti je odvisna od njenega nastanka, tako poznamo frikcijsko, strukturno, naravno itd. Brezposelnost merimo kot registrirano in anketno brezposelnost. V Sloveniji smo se s porastom registrirane brezposelnosti srečali že v devetdesetih letih 20. stoletja, ko se je Slovenija osamosvojila. Ponovno se s porastom brezposelnosti srečujemo od leta 2008, ko nas je prizadela gospodarska kriza. Najvišjo registrirano brezposelnost smo v Sloveniji zabeležili februarja 2011, ko je število registrirano brezposelnih presegalo 115.000 brezposelnih oseb. Po spolu je v Sloveniji večja brezposelnost med ženskami, le v letih 2009 in 2010 je bila brezposelnost večja med moškimi. To je posledici stečajev gradbenih podjetij. Po starostni skupini je največ brezposelnih med mladimi, problematična pa je tudi skupina starejših oseb. Po izobrazbi se med brezposelnimi pojavljajo tisti, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe. Do razlik v brezposelnosti prihaja tudi med regijami. Slovenija se tako deli na vzhodni del, kjer je brezposelnost večja, med temi je Pomurska regija tista, ki ima najvišjo brezposelnost, in zahodni del, kjer je brezposelnost nižja. V primerjavi z ostalimi državami članicami EU, je Slovenija med tistimi, ki imajo nižjo stopnjo brezposelnosti.
Keywords: brezposelnost, trg dela, aktivna politika zaposlovanja, Lizbonska strategija, Izhodna strategija
Published in DKUM: 16.01.2012; Views: 5795; Downloads: 1329
 Full text (916,13 KB) |
32. PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI MED GORIŠKO IN POMURSKO REGIJO V LETIH 2007-2010Katja Hojak, 2011, undergraduate thesis Abstract: V decembru leta 2008 je v Slovenijo začela prihajati splošna gospodarska kriza, ki je zelo veliko prispevala k brezposelnosti. Glede na današnje dogajanje v gospodarstvu, bomo raziskovali gibanje brezposelnosti v goriški in pomurski regiji. Za ti dve regiji smo se odločili, ker sta eni izmed najmanjših regij v Sloveniji.
Na Goriškem so se neugodna gibanja na trgu dela začela decembra 2009, ko je postala regija z najvišjo stopnjo brezposelnosti med regijami osrednje in zahodne Slovenije. Število brezposelnih se je povečalo za kar 50 %. Pred tem je veljala za regijo z najnižjo stopnjo brezposelnosti. Tako kot na Goriškem je tudi v Pomurju prišlo do nenadnega povečanja brezposelnih oseb. Ker je pomurska regija usmerjena v gospodarske dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega, spada med najmanj razvite slovenske pokrajine. Konec januarja 2010 je bilo v Pomurju registriranih 11.094 brezposelnih oseb, kar je največ od leta 1991.
V diplomskem delu je izdelana primerjava registrirane brezposelnosti na Goriškem in v Pomurju v letih 2007-2010. Rezultati analize so pokazali, da je delež registriranih brezposelnih oseb glede na aktivno prebivalstvo v Pomurju višji kot na Goriškem. Največji problem brezposelnosti v obeh regijah predstavljata starostna skupina prebivalstva med petdesetim in šestdesetim letom ter delavci z nizko stopnjo izobrazbe. Kljub povečanju vključenosti v programe aktivne politike zaposlovanja in zaposlitve, ki so se zgodile po programu, je brezposelnost še vedno velik problem obeh regij. V letu 2009 je na Goriškem bilo realiziranih zaposlitev po zaključenih programih aktivne politike zaposlovanja 55,68% v letu 2010 se je stopnja realiziranih zaposlitev znižala. V tem letu je predstavljala stopnja realiziranih zaposlitev po zaključenih programov aktivne politike zaposlovanja 41,52% vseh vključitev. V Pomurju je bil delež realiziranih zaposlitev po zaključenih programih aktivne politike zaposlovanja v letu 2009 45,66%. Tako kot na Goriškem se je delež zaposlitev po vključenih programih aktivne politike zaposlovanja znižal tudi v Pomurju in je predstavljal 38,89% vseh vključitev. Zmanjšanje števila brezposelnih oseb bi gotovo lahko dosegli z racionalnim vključevanjem brezposelnih oseb v programe aktivne politike zaposlovanja.
Keywords: Brezposelnost, Registrirana brezposelnost, Struktura brezposelnih oseb, Aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 25.11.2011; Views: 1648; Downloads: 128
Full text (1,08 MB) |
33. PRIMERJAVA BREZPOSELNOSTI MED OE ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ IN JESENICEMirjana Kondić, 2011, undergraduate thesis Abstract: Brezposlenost na Gorenjskem, kot tudi drugod po Sloveniji, narašča, kar lahko pripišemo svetovni recesiji in stečaju nekaterih nekdaj zelo priznanih podjetij. Brezposelnost je dandanes velik problem, zato se ga je potrebno lotiti načrtno. Uveljavljati in razvijati se je začela aktivna politika zaposlovanja, ki je v veliki meri pripomogla k ublažitvi gospodarske krize.
Velik problem nastaja pri mladih, ki so problematična skupina brezposelnih zato, ker na trg delovne sile vstopajo brez delovnih izkušenj in so zaradi pomanjkanja le-teh teže zaposljivi. Prav tako gre pripisati problem tudi starejšim brezposelnim osebam, ki zaradi svoje starosti, a kljub dolgoletnim delovnim izkušnjam, niso zaželeni pri delodajalcih.
Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. Prvi je teoretični del, kjer smo opredelili poglavitne pojme, ki so povezani z brezposelnostjo, ter na splošno predstavili gorenjsko regijo.
V drugem delu smo s pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na zavodu RS za zaposlovanje, grafično analizirali in obravnavali problem brezposelnosti v OE Jesenice in OE Kranj, in sicer v obdobju od leta 2006 do 2009.
V sklepnem delu so predstavljeni številni ukrepi za zmanjševanje brezposelnosti, preko katerih regija skuša doseči začrtane cilje oz. zmanjšati brezposelnost, ter potrditev ali zavrnitev treh hipotez, ki smo jih postavili v zvezi z aktualnimi problemi v zvezi z brezposelnostjo.
Keywords: Brezposelnost, trg delovne sile, zavod za zaposlovanje, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 22.08.2011; Views: 2142; Downloads: 174 (1 vote)
Full text (8,07 MB) |
34. IZVAJANJE PROGRAMOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE PTUJ IN ORMOŽDragica Premuž, 2011, undergraduate thesis Abstract: Tematika diplomskega dela je aktivna politika zaposlovanja, ki je sklop neposrednih in posrednih posegov na trg dela, namenjenih zlasti blaženju problemov brezposelnosti. Programi naj bi bili še posebej utemeljeni na območjih z večjimi težavami na področju zaposlovanja in brezposelnosti. Takšno območje je tudi Upravna enota Ptuj in Ormož.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili pojem brezposelnosti, merjenje brezposelnosti, vzroke in posledice. Podrobneje smo predstavili programe aktivne politike zaposlovanja.
V empiričnem delu smo podrobno prikazali gibanja brezposelnosti in uporabo programov aktivne politike zaposlovanja za območno službo Ptuj in jih primerjali glede na državno povprečje. V tem okviru smo preverjali veljavnost dveh hipotez o relativnem položaju glede brezposelnosti ter uporabi programov aktivne politike zaposlovanja za daljše časovno obdobje.
Keywords: aktivna politika zaposlovanja
brezposelnost
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ormož
Published in DKUM: 25.07.2011; Views: 1939; Downloads: 173
Full text (1,00 MB) |
35. ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST V ZASAVSKI REGIJIŽiga Valentinčič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskali problematiko zaposlenosti in brezposelnosti v Zasavski regiji. Pri tem nas je zanimalo gibanje registrirane stopnje brezposelnosti v Zasavski regiji v primerjavi s Slovenijo za daljše časovno obdobje ter struktura brezposelnih oseb. Ugotovili smo, da se je stopnja registrirane brezposelnosti v Zasavju tako absolutno kot relativno zmanjšala, vendar ostaja problem strukture brezposelnih oseb.
Posebej smo preverjali veljavnost treh hipotez. Za zmanjšanje strukturnih neskladij na trgu dela je med drugim pomembno izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki je bilo v letu 2009 v Zasavski regiji izrazito večje kakor v letu 2008.
Keywords: zaposlenost, brezposelnost, trg dela, Zasavska regija, aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 04.01.2011; Views: 3159; Downloads: 250
Full text (831,73 KB) |
36. KADROVSKA FUNKCIJA IN BREZPOSELNOST V OBČINI RIBNICADejan Đukić, 2010, undergraduate thesis Abstract: V osemdesetih letih prejšnjega stoletja Slovenija skorajda ni poznala brezposelnosti. Delovnih mest je bilo dovolj, čeprav v nekaterih panogah ni bilo dela za vse. S prehodom v tržno gospodarstvo in prestrukturiranjem podjetij pa se je pojavilo veliko število presežnih delavcev. Svoje je dodala še izguba jugoslovanskih trgov, ki je povzročila niz stečajev nekaterih velikih podjetij, zato se je brezposelnost zelo hitro povečala. Brezposelnost je dan danes velik problem, zato se ga je treba lotiti načrtovano. Uveljavljati in razvijati se je začela aktivna politika zaposlovanja, ki je v veliki meri pripomogla k ublažitvi gospodarske in socialne krize iz začetka devetdesetih let in v današnjih časih recesije.
Keywords: 1. kadrovska funkcija, 2. brezposelnost, 3. aktivna politika zaposlovanja
Published in DKUM: 20.12.2010; Views: 1898; Downloads: 123
Full text (340,77 KB) |
37. VPLIV ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE NA ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTIMarjan Sevčnikar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Vsesplošna recesija in z njo porast brezposelnosti je zajela številne države, med njimi tudi Slovenijo. V Sloveniji, ki ima vse bolj odprto gospodarstvo, sta vpliv zunanjih trgovin ter posledica prestrukturiranja gospodarstva povzročila, da je vprašanje brezposelnosti postalo eden največjih ekonomskih in socialnih problemov.
Država z ukrepi aktivne politike zaposlovanja že od začetka devetdesetih let posega na trg dela, s čimer omogoča brezposelnim osebam, da se aktivno vključujejo v proces zaposlovanja. Z vključevanjem v ukrepe aktivne politike zaposlovanja brezposelne osebe postanejo tržno zanimivejše, zato se jim povečujejo možnosti za zaposlitev, hkrati pa je s pomočjo aktivne politike zaposlovanja možno tudi preprečevati brezposelnost, zato so ti ukrepi namenjeni tudi delodajalcem.
V diplomskem delu bomo raziskali problem, ki se nanaša na zmanjšanje brezposelnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja. V teoretičnem delu bomo predstavili Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot organizacijo, njegovo dejavnost in cilje. Prikazana bo hierarhična urejenost Zavoda ter opisano delovanje Zavoda po Sloveniji preko območnih služb in uradov za delo. V nadaljevanju bomo opredelili brezposelnost, pojem brezposelne osebe, vzroke za nastanek brezposelnosti ter vrste brezposelnosti. Več pozornosti bomo posvetili ukrepom aktivne politike zaposlovanja, s katerimi država posega na trg delovne sile z namenom, da bi zmanjšala brezposelnost, ki je v letih socialne in ekonomsko gospodarske krize postala ena izmed glavnih smernic socialnovarstvene politike.
V empiričnem delu bomo statistično obdelali in analizirali podatke o vključenih brezposelnih osebah v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v letu 2009, ki smo jih pridobili na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Analiza bo potekala po kriterijih glede na starost in stopnjo izobrazbe brezposelnih oseb na območju Območne službe Velenje in na nivoju cele Slovenije. Na koncu bomo ugotavljali deleže izhodov v zaposlitev iz vsakega posameznega ukrepa aktivne politike zaposlovanja. Prikazana bo primerjava med Območno službo Velenje in Slovenijo, potrjene ali ovržene bodo hipoteze. Podali bomo oceno učinkov vključevanja brezposelnih oseb v ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter poskušali predvideti pomen vključevanja v bodoče.
Keywords: brezposelnost, zaposlovanje, delo, kadrovska dejavnost, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Published in DKUM: 20.12.2010; Views: 2355; Downloads: 273
Full text (1,28 MB) |
38. AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA S POUDARKOM NA JAVNIH DELIH V POMURJUHinko Vrbec, 2010, undergraduate thesis Abstract: Stanje na trgu dela v Republiki Sloveniji se je v zadnjem letu, zaradi posledic globalne ekonomske in finančne krize zelo spremenilo. Posledice gospodarske krize se na slovenskem trgu dela, tako kot v večini držav EU, kažejo predvsem v naraščanju stopnje brezposelnosti.
Sistem zavarovanja za brezposelnost nudi denarno kompenzacijo v primeru izgube službe, vendar v svoji tradicionalni obliki hkrati poraja tudi nezaželene učinke: brezposelnim zmanjšuje motivacijo pri iskanju zaposlitve in jim povečuje rezervacijsko plačo, s čimer zmanjšuje verjetnost njihove zaposlitve, povečuje pa tudi ravnotežno stopnjo brezposelnosti.
Javna dela so lokalni ali nacionalni zaposlitveni programi, ki so namenjeni aktiviranju brezposelnih oseb, njihovi socializaciji — socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti in spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Organizirajo se zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov.
Javna dela organizirajo delodajalci ali druge organizacije za tiste dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička in kadar z dejavnostjo, ki se izvaja v okviru javnih del, ne povzročajo nelojalne konkurence na trgu.
Keywords: Brezposelnost, globalna ekonomska kriza, aktivna politika zaposlovanja, javna dela.
Published in DKUM: 06.10.2010; Views: 1946; Downloads: 247
Full text (993,14 KB) |
39. BREZPOSELNOST IN AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA V UPRAVNI ENOTI VELENJEBlanka Repnik, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo problem brezposelnosti in aktivno politiko zaposlovanja v Upravni enoti Velenje.
Brezposelnost je že od nekdaj velik problem, tudi Velenje pri tem ni izjema. V Sloveniji brezposelnost od leta 1995 pada, v Velenju pa na žalost narašča.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili in opredelili pojem brezposelnosti, opisali vrste brezposelnosti ter kako merimo brezposelnost. V nadaljevanju bomo predstavili Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in njegove Območne službe ter Upravne enote Velenje, opisali razmere na trgu dela. V analitičnem delu smo predstavili dejansko stanje brezposelnosti in ukrepe aktivne politike zaposlovanja v Upravni enoti Velenje.
Ugotovili smo, da se je število brezposelnih v Upravni enoti Velenje glede na leto 2008 v letu 2009 povečalo, kar je tudi posledica gospodarske krize. Podali smo predloge za izboljšanje razmer na trgu dela v Upravni enoti Velenje.
Keywords: Brezposelnost, Aktivna politika zaposlovanja, Trg dela, Upravna enota Velenje, Zaposlenost.
Published in DKUM: 18.08.2010; Views: 2394; Downloads: 367
Full text (628,40 KB) |
40. POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE JAVNIH DELNatalija Berk, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del, ki jo določata Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ob tem je vključena tudi mednarodna ureditev in domača sodna praksa, ki se nanaša na naslovno temo.
Zakon o delovnih razmerjih uvršča pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del med atipične pogodbe o zaposlitvi. Gre za pogodbo, ki je tesno povezana z ukrepi države v okviru opravljanja dela brezposelnih oseb oziroma aktivne politike zaposlovanja.
Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti podrobneje opredeljuje javna dela in določa posebnosti glede plačila za delo, trajanja dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za opravljanje javnih del. Za vse druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, napotuje na uporabo Zakona o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca.
Diplomsko delo vsebuje poglavje z naslovom Aktivna politika zaposlovanja, katere temeljni namen je zagotavljanje ekonomske aktivnosti in zaposljivosti čim večjemu krogu posameznikov. Vključuje programe zaposlovanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest. Pomemben del predstavljajo javna dela, katerim je namenjeno posebno poglavje, ki podrobno opredeljuje ureditev in posamezne pojme.
Ob koncu diplomskega dela je predstavljena ureditev javnih del na Hrvaškem in primerjava s slovensko ureditvijo.
Keywords: pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del, brezposelne osebe, aktivna politika zaposlovanja, delovno razmerje, javna dela
Published in DKUM: 06.07.2010; Views: 4576; Downloads: 482
Full text (435,42 KB) |
