Search the digital library catalog

Abstract: Naloga obravnava področje samozaposlovanja. V uvodnem delu smo predstavili podatke o stanju na slovenskem trgu dela in na podlagi tega opisali poseben problem, ki je sicer prisoten že dlje časa, a je ob finančni in gospodarski krizi postal še bolj izpostavljen ‒ brezposelnost. Prav tako smo predstavili aktivno politiko zaposlovanja, katere namen je zmanjšati brezposelnost. Eden izmed ukrepov za zmanjševanje brezposelnosti v okviru aktivne politike zaposlovanja je tudi samozaposlovanje. Zato smo v nadaljevanju predstavili in povzeli teoretična izhodišča o podjetništvu in samozaposlovanju. Hkrati smo poiskali morebitne dejavnike samozaposlovanja. Prav tako smo predstavili področje subvencioniranja samozaposlitev, pri čemer smo se osredotočili na Območno enoto Zavoda za zaposlovanje Velenje. Namen raziskovalnega dela diplomske naloge je bil analizirati podjetniški profil samozaposlenih, ki so s pomočjo subvencije za samozaposlitev začeli podjetniško pot v obdobju 2010‒2013. Analizirali smo, kako so zadovoljni z dodeljevanjem subvencije, kako je le-ta vplivala na njihovo poslovanje in zakaj so se sploh odločili za samostojno podjetniško pot. Zanimalo nas je tudi, ali njihova podjetja danes še delujejo in kaj predlagajo za izboljšanje tega področja.
Keywords: - Aktivna politika zaposlovanja - Podjetništvo - Samozaposlitev - Subvencija - Zavod za zaposlovanje
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 977; Downloads: 81
Full text (1,39 MB)

Abstract: Dlje trajajoča gospodarska kriza zadnjih let je sodobni trg dela še dodatno oslabila. Manjše zaposlitvene možnosti, slaba ekonomska situacija in spremenjeni trg dela so imeli močan vpliv na brezposelnost povsod po svetu. Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela je povzročilo, da so nastale skupine brezposelnih oseb, ki so za delodajalce za zaposlovanje manj zanimive. Brezposelnost med mladimi se je zelo povečala, tako da je le-ta postala globalni problem. Z njo se ukvarjajo številne države, nekatere bolj in nekatere manj uspešno. V prvem delu magistrske naloge smo opredelili ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Slednje se je v zadnjih letih močno zmanjšalo, kar je imelo za posledico povečano brezposelnost. Opredelili smo brezposelnost in predstavili kritične skupine brezposelnih oseb, kjer smo poudarek usmerili na mlade brezposelne, ki so osrednja tema magistrske naloge. V nadaljevanju smo predstavili značilnosti mladih na trgu dela, ki jih v veliki meri opredeljuje mladost in z njo povezano pomanjkanje delovnih izkušenj. Hitro se znajdejo v začaranem krogu, saj jim po eni strani delovnih izkušenj primanjkuje, po drugi strani pa nimajo možnosti, da bi si jih pridobili. Vendar pa je dovzetnost za spremembe, inovativnost in novejše znanje na sodobnem fleksibilnem trgu dela njihova konkurenčna prednost pred ostalimi iskalci zaposlitve. Problematično skupino mladih na trgu dela predstavljajo osipniki, saj so šolanje zapustili, preden so zaključili srednješolsko izobrazbo in dolgotrajno brezposelni mladi, ki so zaradi samega stanja na zahtevnem trgu dela še v slabšem položaju. V empiričnem delu smo analizirali razlike med spoloma v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih v Sloveniji in Avstriji. Tako v Sloveniji kot Avstriji statistično značilnih razlik v stopnji dolgotrajne brezposelnosti mladih med spoloma nismo ugotovili. Problematična pa ostaja stopnja brezposelnosti nižje izobraženih mladih, ki je v Sloveniji statistično značilno višja kot v Avstriji. Analiza podatkov med državama pa ni pokazala statistično značilnih razlik v stopnji zaposlenosti mladih s terciarno izobrazbo. Neizkoriščen potencial mladih prinaša ekonomski problem neizkoriščenih dragocenih virov. Socialne posledice, ki jih prinaša brezposelnost, pa mladega iskalca zaposlitve lahko dolgoročno zaznamujejo. Izobraževalni sistem ima velik vpliv na zaposlovanje mladih, zaposljivost mladih po zaključenem izobraževanju pa je pomemben produkt izobraževalnega sistema. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je glavni akter na trgu dela, kot tudi glavni izvajalec aktivne politike zaposlovanja. Ker so mladi ena izmed bolj izpostavljenih skupin na trgu dela, je reševanju njihove brezposelnosti namenjenih več ukrepov zaposlovanja. Jamstvo za mlade, kot program za reševanje brezposelnosti mladih v državah članicah EU, stremi k izboljševanju položaja mladih na trgu dela in predstavlja ukrepe, ki izboljšujejo zaposljivost mladih na trgu dela. Prav tako je program naravnan k uresničevanju ciljev desetletne strategije Evropa 2020, ki je namenjena premagovanju krize in okrevanju gospodarstva v EU. Avstrija se z brezposelnostjo mladih spopada bistveno bolj uspešno kot Slovenija. V empiričnem delu smo ugotovili, da je bila stopnja brezposelnosti mladih po gospodarski krizi v Sloveniji skoraj za polovico višja kot v Avstriji. Prav tako je tudi zaposlenost mladih v enakem obdobju v Sloveniji skoraj polovico nižja. Za Slovenijo je značilno podaljšano izobraževanje, kar pomeni kasnejši vstop mladih na trg dela. Prav tako podaljševanje izobraževanja mladih povzroča dodatne stroške za državo. Da visokošolska izobrazba ni več garancija za zaposlitev, kaže tudi visoka brezposelnost mladih v tej skupini, ki je v Sloveniji bistveno višja kot v Avstriji.
Keywords: trg dela, brezposelnost, brezposelnost mladih, izobraževalni sistem, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost mladih v Sloveniji, brezposelnost mladih v Avstriji
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 2605; Downloads: 645
Full text (2,03 MB)

Abstract: Brezposelnost je močno povezana z gospodarskimi tokovi. V času, ko so gospodarski tokovi ugodni, ko se ustvarjajo delovna mesta, se osebe lažje zaposlujejo. V času neugodnih gospodarskih tokov pa delovnih mest primanjkuje in pri zaposlovanju so previdni tako delodajalci kot tudi delojemalci. Dlje kot traja brezposelnost, manjše so možnosti za zaposlitev. Tako se ustvarja problem dolgotrajne brezposelnosti. Dolgotrajno brezposelne osebe spadajo v skupino težje zaposljivih oseb in se pri iskanju zaposlitve srečujejo s številnimi dejavniki, ki jim onemogočajo pridobiti ustrezno zaposlitev. Tako kot v celotni Sloveniji se tudi v Posavju soočamo z zelo velikim deležem dolgotrajno brezposelnih oseb. Čeprav se s problematiko dolgotrajno brezposelnih, z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ukvarja država s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje, le-ta še vedno predstavlja zelo pereč problem na trgu dela. V diplomski nalogi smo prikazali strukturne značilnosti dolgotrajno brezposelnih v Posavju v določenem časovnem obdobju, in sicer gibanje števila dolgotrajno brezposelnih ter vrste in uspešnost ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki se izvajajo na področju Posavja in prinašajo največ zaposlitev. Na podlagi rezultatov analize smo podali predloge za učinkovitejše reševanje problema. Ugotovili smo, da bo potrebno bolj učinkovito izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja in storitve na trgu dela, v okviru katerih se lahko razvijajo nova delovna mesta za ranljive skupine na trgu dela, torej tudi za dolgotrajno brezposelne.
Keywords: brezposelnost, dolgotrajno brezposelne osebe, zaposlitvene možnosti, aktivna politika zaposlovanja, ukrepi aktivne politike zaposlovanja
Published in DKUM: 25.05.2016; Views: 876; Downloads: 115
Full text (903,64 KB)

Abstract: Programi javnih del so v Republiki Sloveniji pomembna in uspešna sestavina aktivne politike zaposlovanja in so namenjeni predvsem zaposlitvi ciljnih skupin brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti, izboljšanju veščin in spretnosti, ki so potrebne na delovnem mestu in pri iskanju zaposlitve, prispevajo k dvigu kakovosti življenja, namenjeni pa so tudi k spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Kozjanski park je največji regijski park v Sloveniji, ustanovljen leta 1981. Število zaposlenih je v javnem zavodu nenehno naraščalo. Med najpomembnejšimi cilji zavoda je izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev zavarovanega območja in preprečevanje prevelikega odseljevanja. V Kozjanskem parku se je izkazalo, da so javna dela uspešna oblika aktivne politike zaposlovanja. Veliko delavcev, zaposlenih preko javnih del, se je namreč uspelo zaposliti za določen ali nedoločen čas v Kozjanskem parku ali izven njega. Večina je domačinov z visoko izobrazbo, ki so danes v Kozjanskem parku celo redno zaposleni za nedoločen čas. V diplomskem delu ugotavljamo, da lahko v Kozjanskem parku še veliko naredimo za nadaljnji razvoj tega območja s preusmerjanjem k ekološkemu načinu kmetovanja, s širitvijo in združevanjem sedanjih programov celostnega razvoja podeželja, z izobraževanjem in svetovanjem lokalnemu prebivalstvu, s promocijo in trženjem… To bi pripomoglo k zagotavljanju zaposlitvenih možnosti podeželskega prebivalstva. Pomembno pa je tudi, da v sodelovanju s pristojnim ministrstvom opredelimo in rešimo problematiko kadrovskih potreb in pripravimo srednjeročni kadrovski načrt. Smiselno bi bilo, da ministrstvo seznanimo o dolgoletni uspešnosti javnih del in z njimi povezanega rednega zaposlovanja. To bi lahko predstavljalo osnovo za pridobivanje sredstev za sofinanciranje ministrstva za programe javnih del, ki jih izvajamo.
Keywords: javna dela, aktivna politika zaposlovanja, brezposelnost
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 751; Downloads: 37
Link to full text

Abstract: Svetovno gospodarstvo beleži v zadnjih petih letih slabše ekonomske rezultate, kar ima za posledico na trgu dela, tudi slabše zaposlitvene možnosti svojih udeležencev in s tem višjo stopnjo brezposelnosti. Zlasti mladi postajajo prioritetna starostna skupina, ki ji je treba nameniti dodatno pozornost, ukrepe in spodbude. V prvem delu magistrskega dela smo opredelili vrste brezposelnosti ter medsebojno primerjali trg dela v Sloveniji, Evropski uniji in baltskih državah. Podrobneje smo predstavili, na podlagi evidence registrirano brezposelnih oseb pri nacionalnem Zavodu za zaposlovanje in na podlagi ankete o delovni sili, empirične podatke za mlade brezposelne, stare od 15 do 24 let. Kot je znano, se razvitost trga delovne sile med državami precej razlikuje, saj imajo nekatere države dobro razvite mehanizme, s katerimi uspešno uravnavajo odstopanja med ponudbo in povpraševanjem na samem trgu dela, kar se odraža v nižji stopnji brezposelnosti. Države, ki imajo resne gospodarske, politične in druge težave ter namenjajo ukrepom zaposlovanja premalo pozornosti, pa beležijo visoke stopnje brezposelnosti. Osrednji raziskovalni problem je vezan na stopnjo brezposelnosti mladih v Sloveniji in baltskih državah, zato smo v tem delu podrobneje primerjali empirične podatke glede na delovno aktivnost in stopnjo brezposelnosti. V nadaljevanju smo se osredotočili na pomen aktivne politike zaposlovanja, ki je ena najpomembnejših programskih politik, tako na nacionalnem kakor tudi na evropskem trgu dela. Najprej smo prikazali njen razvoj skozi posamezna časovna obdobja, kjer smo poudarili ključne prioritete, ki so bile v tem času izpostavljene, nato pa smo predstavili njen osnovni namen in cilje, ki jim skuša v posameznem programskem obdobju slediti. Slovenija si je za preteklo obravnavano obdobje, tj. od leta 2007 do 2013 zastavila nekaj pomembnih prioritet, ki pa jih zaradi slabših ekonomskih gibanj, ni uspela realizirati, kar se odraža iz leta v leto z višjo stopnjo brezposelnosti, zlasti mladih. Vezano na aktivno politiko zaposlovanja, smo v nadaljevanju izpostavili ukrepe, s katerimi Slovenija in baltske države skušajo slediti pozitivnim tendencam na trgu dela in tako odpravljati neskladje med ponudbo in povpraševanjem po zaposlovanju. Glede na to, da je naš osrednji raziskovalni problem vezan na pomen in učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja pri brezposelnosti mladih, smo v zadnjem delu izpostavili ključne reformne ukrepe, s katerimi skuša Evropska unija zmanjšati stopnjo brezposelnosti mladih. Izpostavili smo ukrep Jamstvo za mlade, ki je namenjen mladim, da v roku štirih mesecev po nastopu brezposelnosti, dobijo možnost dodatnega izobraževanja, pripravništva, vajeništva ali ponudbo za delo. Konkretneje pa smo predstavili ukrepe baltskih držav, s katerimi so od leta 2010, ko so dosegale nadpovprečne stopnje brezposelnosti mladih, uspele obvladati brezposelnost, tako da se sedaj brezposelnost mladih v baltskih državah giblje na nivoju povprečja Evropske unije. Na podlagi raziskave baltskega trga smo podali predloge za zmanjšanje brezposelnosti mladih v Sloveniji.
Keywords: trg dela, brezposelnost mladih, aktivna politika zaposlovanja, Jamstvo za mlade, Evropski socialni sklad, analiza izvajanja ukrepov.
Published in DKUM: 07.08.2014; Views: 2651; Downloads: 357
Full text (2,05 MB)