1. |
2. Vloga pakistanske obveščevalne službe ISI v afganistanskih vojnah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloEmil Mehmedović, 2015, diplomsko delo Opis: ISI je vodilna obveščevalna služba v Pakistanu, ki jo strokovnjaki uvrščajo ob bok najmočnejšim obveščevalnim službam na svetu, nekateri jo imenujejo tudi država v državi. Njene številne naloge potrjujejo, da gre za obsežno službo z ogromnimi pritojnostmi jurisdikcijami. Poleg zbiranja domačih in tujih informacij, ISI koordinirajo in nadzirajo delovanje vojaških obveščevalnih služb. Prav tako ISI budno nadzoruje politično aktivno prebivalstvo, domače in tuje diplomate, medije in tujce. Prisluškujejo telekomunikacijam, izvajajo prikrite napade ter snujejo in usmerjajo določene vojaške operacije. V dogajanje v Afganistanu se je ISI aktivneje vključila ob invanziji Sovjetske zveze na to državo. Pomembno vlogo pri tem angažiranju je imela tudi CIA. V času sovjetske okupacije in kasneje do vzpostavitve talibanske oblasti v Kabulu naj bi ISI v Afganistanu izuril okoli osemdeset tisoč borcev. Afganistan je pod vladavino talibanov ob vèdenju ISI-ja al Kaidi nudil varno zatočišče. Zahodni svet je ukrepal, ko je Al Kaida izvedla 11. 9. 2001 več odmevnih terorističnih napadov na pomembne objekte v ZDA. Ko so talibani zavrnili ameriško zahtevo po brezpogojni izročitvi Osame bin Ladna, so ZDA, Velika Britanija in njune zaveznice še istega leta vojaško posredovale v Afganistanu. Večina talibanov in pripadnikov terorističnih organizacij je po invaziji prebeglo v Pakistan. Američanom ni bila po godu pasivnost Pakistana do tega vprašanja, predvsem pa to, da je ISI, čeprav prikrito, pomagal tako talibanom kot pripadnikom Al Kaide. Ko so ZDA pritisnile na pakistanskega predsednika Mušarafa se je tudi Pakistan začel aktivneje boriti proti upornikom. Pakistanska vojska je s pomočjo obveščevalnih podatkov, ki jih je zbrala ISI v zadnjih letih razredčila število upornikov, vendar ISI še zmeraj igra dvojno vlogo in tajno podpira talibane in njihove akcije v Afganistanu. Strokovnjaki so mnenja, da si ISI ne želi prisotnosti večnega nasprotnika Pakistana Indije in njene obveščevalne službe R&AW v Afganistanu. Prav tako so mnenja, da je delovanje ISI še zmeraj netransparentno, vendar je njeno delovanje vedno v skladu z nacionalnimi interesi Pakistana na tem območju. Ključne besede: obveščevalne službe, Pakistan, Afganistan, ISI, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1281; Prenosov: 150 Celotno besedilo (1,55 MB) |
3. Problematika drog v Afganistanu : magistrsko deloDragan Marić, 2013, magistrsko delo Opis: POVZETEK
V magisterski nalogi sem preučeval problematiko drog v Afganistanu. Afganistan je zaradi skorajda neprekinjenih vojn v zadnjih 30 letih in posledično neurejenih varnostnih ter družbenih razmer postal glavni dobavitelj opija in heroina na svetovnem trgu. Večina heroina je preko sosednjih držav, kot so Iran, Pakistan ter države centralne Azije, namenjena v Evropo. Glavno vlogo pri proizvajanju in trgovanju s heroinom imajo mednarodne kriminalne združbe in lokalni akterji v Afganistanu. To so predvsem war lords in razne uporniške skupine s talibani na čelu, ki izkoriščajo slab položaj kmetov, ki pogosto vidijo v gojenju maka edini možni zaslužek za preživetje. Ugotavljam, da kljub prizadevanjem afganistanske vlade in mednarodnih sil ISAF pridobivanje drog in trgovina z njimi v Afganistanu še vedno cvetita. Tega dejstva ne preprečuje niti povečan nadzor nad mejnimi območji tako s strani Irana in Pakistana kot s strani Natovih sil ter afganistanske policije ANP ter vojske ANA. Čeprav so uporniki in war lords tesno povezani s pridobivanjem drog ter s trgovino z drogami, boj proti trgovini z drogami trenutno ni glavna prioriteta mednarodnih sil ter afganistanske vlade, saj želijo v prvi vrsti doseči cilj, za katerega se borijo že več kot deset let, to pa je doseči stabilno stanje v državi in vzpostavitev učinkovitega državnega aparata, ki ga trenutno v veliki meri prežema korupcija. Za učinkovit boj proti ilegalnim drogam bo treba torej poleg miru vzpostaviti boljši nadzor v vseh delih države, na mejnih prehodih, zagotoviti alternativo kmetom, da se bodo usmerili v gojenje drugih rastlin, ali pa jim priskrbeti zaposlitev izven kmetijske dejavnosti, spopasti se bo treba s korupcijo v državnih organih, ne nazadnje pa tudi vzpostaviti rehabilitacijske centre po državi, ki bodo pomagali lokalnim odvisnikom od drog. Ključne besede: organizirana kriminaliteta, droge, trgovina z drogami, Afganistan, raziskave, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 15.04.2013; Ogledov: 2077; Prenosov: 194 Celotno besedilo (5,11 MB) |
4. Vloga Slovenske vojske v Afganistanu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAndraž Krsnik, 2012, diplomsko delo Opis: S priključitvijo zvezi NATO leta 2004, je Slovenija vstopila v sistem kolektivne obrambe in se hkrati zavezala, da bo sodelovala v operacijah, potrebnih za vzpostavitev globalne varnosti. Marca 2004 je Ministrstvo za obrambo RS na mirovno misijo ISAF v Afganistan napotilo 1. slovenski kontingent, ki je skrbel za izvidovanje, vojaško navzočnost, zaščito delovanja in podporo mednarodni skupnosti. Do 27. aprila 2012 je MORS v Afganistan na misijo ISAF napotil 17 kontingentov, kateri so vključevali več kot tisoč pripadnikov Slovenske vojske in civilnih strokovnjakov. Afganistan je bil v preteklosti zatočišče teroristične organizacije Al Kaide kar je bil tudi povod, da se je leta 2001 OZN odločila vojaško posredovati in zamenjati vladajoči talibanski režim. Kasneje je OZN organizacijo in poveljevanje silam ISAF predala zvezi NATO. Po načrtih naj bi NATO in pripadniki misije ISAF, s tem pa tudi slovenski vojaki v Afganistanu ostali do leta 2014, saj naj bi se do takrat stanje v državi stabiliziralo, afganistanski državni organi, afganistanska vojska in policija pa naj bi prevzeli skrb za varnost državljanov. Vendar je zaradi varnostne situacije vprašljivo, če se bo to res zgodilo in ali ne bodo mednarodne sile ostale v državi tudi po letu 2014. Ključne besede: Slovenska vojska, mednarodno sodelovanje, Afganistan, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 19.03.2013; Ogledov: 3730; Prenosov: 308 Celotno besedilo (664,70 KB) |
5. Talibanski uporniki - teroristi ali borci za svobodo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloRok Djurdjević, 2012, diplomsko delo Opis: Talibanski uporniki so nekdanji vladarji Afganistana, na oblast so prišli leta 1994, leta 2001 pa so njihov režim strmoglavili Severno zavezništvo in koalicijske sile pod vodstvom ZDA. Povod za vojno je bil terorističen napad Al Kaide na ozemlju ZDA 11. septembra 2001. Mediji so Talibane prikazali za tirane, ki zatirajo svoje ljudstvo, najhuje pa je bilo Afganistankam. Po hitrem porazu 2001 so se ponovno pojavili v Afganistanu kot uporniki. Mediji so jih tedaj razglasili za teroriste, oni pa za borce za svobodo, saj naj bi se borili za svoje ljudstvo.
Meja med teroristi in borci za svobodo je zelo zamegljena, saj ne obstaja univerzalna definicija, ki bi v celoti opredelila ta pojma. Talibanski uporniki res uporabljajo teroristične taktike, zaradi tega so jih razglasili tudi za teroriste. A teh taktik ne uporabljajo samo teroristi, ampak tudi borci za svobodo, saj je to edini učinkovit način bojevanja zoper številnejšo in bolje opremljeno vojsko. Za borce za svobodo naj bi bilo ključno, da imajo podporo ljudstva.
Talibanski uporniki na jugu in vzhodu Afganistana pridobivajo vedno več podpore. Afganistanci na teh območjih so že utrujeni vojne, ki divja že 10 let, korupcije afganistanske vlade in spodletelih poskusov stabilizacije regije. Podobne razmere so bile v državi po umiku Sovjetske zveze, ko je vladal kaos in so bili odlični pogoji za vzpon pobožnih Talibanov. Takrat je Talibanom uspelo zmanjšati kriminaliteto v državi, odpravili so korupcijo in stabilizirali regijo. Zato vedno bolj naraščajoča priljubljenost talibanskih upornikov ne preseneča in zgodovina bi se lahko zopet ponovila, tedaj bi talibanski uporniki nedvomno ponovno veljali za borce za svobodo. Ključne besede: terorizem, teroristične organizacije, talibani, uporništvo, Afganistan, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 10.07.2012; Ogledov: 2267; Prenosov: 232 Celotno besedilo (776,87 KB) |
6. Naloge, cilji in sodelovanje držav članic Nata v ISAF-u : diplomsko deloDamir Jelenčić, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: Ključne besede: NATO, članice, vojska, vojaške operacije, Afganistan, Slovenska vojska, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 21.11.2011; Ogledov: 1913; Prenosov: 167 Celotno besedilo (515,65 KB) |
7. VAHABSKI VPLIV NA AFGANISTANSKE TALIBESuzana Kovše, 2010, diplomsko delo Opis: Talibani so fundamentalistično islamsko gibanje, ki poskuša islam očistiti vseh novosti in modernizacije. Zgraditi želijo afganistansko državo po svoji podobi islamske države. Uvedli so ukrepe, s katerimi bi dosegli svoj cilj, in kazni za njihovo kršenje. Med drugim so prepovedali televizijo, glasbo, filme, zaprli dekliške šole in ženska kopališča ter moškim zapovedali nošenje brade. Kljub velikemu porazu leta 2001 so okrepili svoje sile in še danes poskušajo ponovno pridobiti oblast v Afganistanu. Podoben cilj — očistiti islam — so v 18. stoletju imeli tudi vahabi. Bili so fundamentalistično, a ne tako skrajno kot talibani, versko gibanje, ki je želelo islam očistiti vseh novosti in ga vrniti v njegovo najzgodnejše obdobje — obdobje preroka Mohameda in prvih treh generacij za njim. Nasprotovali so ljudski religioznosti — verovanju v moč pobožnih ljudi ter vsem praksam, ki so sledile iz teh verovanj. Tako so prepovedali tobak, glasbo, ples, izrekanje priprošenj k preroku, obiskovanje in postavljanje spomenikov nad grobovi … Uvedli so tudi versko policijo, ki je skrbela, da kršitelji ukrepov niso ostali nekaznovani. Zaradi podobnosti, ki jih je opaziti, smo v diplomski nalogi poskušali ugotoviti, ali so vahabi imeli kakšen vpliv na talibane in ali so mogoče le-ti prevzeli kakšne elemente vahabizma. Ključne besede: islam, vahabi, talibani, Afganistan, Al Kajda, fundamentalizem Objavljeno v DKUM: 07.01.2011; Ogledov: 2947; Prenosov: 206 Celotno besedilo (3,63 MB) |
8. |