| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Dinamika delavske zavesti
Jadwiga Staniszkis, 1983, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: Jadwiga Staniszkis, sociologija, socializem, delavski razred, Poljska
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 522; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

42.
Učbeniška gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije
Janja Milošič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Učbeniška gradiva za pouk naravolovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo naravoslovni sklop (opisani so naravoslovje, njegova področja in vede, vertikala naravoslovja v osnovni šoli, pridobivanje naravoslovnih kompetenc skozi naravoslovne vsebine, naravoslovna pismenost in pomen zgodnjega naravoslovja), psihološki sklop (predstavljene so psiho-fizične lastnosti devet- in desetletnikov) in didaktični sklop (predstavljeni so pouk glede na Bloomovo taksonomijo ciljev ter gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole). V empiričnem delu sta predstavljena analiza učnega načrta za naravoslovje in tehniko ter analiza Sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjenih učbeniških kompletov za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu (v šolskem letu 2016/2017) po Bloomovi taksonomiji. Ugotovljeno je, da učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011) vsebuje cilje vseh taksonomskih stopenj po Bloomu, vendar premalo poudarja enakomerno razporeditev ciljev s stališča Bloomove taksonomije. Prav tako so rezultati analiz pokazali, da v učbeniških kompletih za naravoslovje in tehniko v četrtem razredu (potrjenih za šolsko leto 2016/2017) prevladujejo cilji nižjih taksonomskih stopenj po Bloomu in da se v gradivih, katerih soavtor je specialni didaktik s področja naravoslovja, pojavi večja razpršenost ciljev s stališča Bloomove taksonomije.
Ključne besede: naravoslovje, Bloomova taksonomija, učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011), učbeniški kompleti, 4. razred
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 1062; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

43.
Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole - Sončev sistem
Marinka Paulič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole – Sončev sistem« zaokrožajo tri med seboj povezane celote: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega astronomski (predstavljena je astronomija, njena kratka zgodovina in Sončev sistem) in didaktični sklop (pojasnjeno je naravoslovje in predstavljen učni predmet naravoslovje in tehnika, oboje s stališča astronomije). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pred- in potesta, s katerima je bilo merjeno znanje četrtošolcev o Sončevem sistemu pred in po izvedbi naravoslovnega dne z enako vsebino. Ugotovljeno je, da udeležba učencev na astronomskem naravoslovnem dnevu vpliva na višje znanje učencev o Sončevem sistemu, da si učenci abstraktne pojme v astronomiji ustrezno predstavljajo ob uporabi konkretnih ponazoril (modelov) ter da izkustveno učenje pozitivno vpliva na znanje učencev, od učitelja pa zahteva temeljito teoretično pripravo, specifična didaktična znanja in več vloženega časa v pripravo aktivnosti.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni dan, četrti razred, Sončev sistem, pred- in potest
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 614; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

44.
UPOŠTEVANJE UČNIH STILOV PRI POUKU SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Kaja Kirbiš, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Upoštevanje učnih stilov pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole je sestavljena iz treh delov, in sicer teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V njej opozarjamo na pomen učnih stilov pri pouku. Ti so pri učenju temeljnega pomena, saj pravilen način učenja pripomore k lažjemu učenju in uspešnejšim rezultatom. Teoretični del magistrske naloge zajema pregled znanstvenih ugotovitev o učnih stilih, vrstah in učnih stilih v povezavi s predmetom spoznavanje okolja. V empiričnem delu magistrske naloge je bila z vidika upoštevanja učnih stilov narejena analiza za trenutno potrjene delovne zvezke za predmet spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole. Ugotavljamo, da v delovnih zvezkih pri predmetu spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole prevladuje vidni učni stil, sledita mu gibalni in slušni učni stil. V praktičnem delu smo predstavili štiri učne ure s poudarkom na posameznem učnem stilu ter eno uro, kjer je bil poudarek na vseh treh učnih stilih. Učenci so po vsaki uri opravili kratek preizkus znanja. Ugotovili smo, da je največ učencev najboljše rezultate doseglo pri uri, ki je vsebovala vse tri učne stile. Sledili so učenci, ki so dosegli najmanj točk pri uri, kjer je prevladoval njihov učni stil, nato učenci, ki so dosegli največ točk pri uri s poudarjenim njihovim prevladujočim učnim stilom.
Ključne besede: Učni stili, delovni zvezek, spoznavanje okolja, tretji razred, osnovna šola
Objavljeno: 19.01.2017; Ogledov: 1185; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

45.
Uporaba delovnih gradiv pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole v neposredni praksi znotraj ptujskega šolskega okolja
Patricija Majerič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba delovnih gradiv pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole v neposredni praksi znotraj ptujskega šolskega okolja je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili Piagetovo kognitivno razvojno teorijo, osnovne značilnosti poučevanja tehnike in tehnologije v osnovni šoli, učni načrt spoznavanja okolja ter učbeniške komplete za spoznavanje okolja z vidika tehnike in tehnologije, različne vrste gradiv in osnovne šole, ki so sodelovale v sklopu empiričnega dela. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja ugotavljali razlike v uporabi delovnih gradiv, in sicer na neslučajnostnem vzorcu učencev in učiteljev 3. razredov osnovnih šol v ptujskem šolskem okolju. Ugotavljali smo, ali učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, ali učitelji načrtujejo izključno izdelke, ki jih predlagajo posamezni učbeniški kompleti, in katera delovna gradiva se pri pouku uporabljajo najpogosteje glede na lokacijo šole, delovno dobo učitelja, izobrazbo učitelja ter naziv, ki ga je učitelj pridobil z napredovanjem. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za učence in anketnega vprašalnika za učitelje. V raziskavi je sodelovalo 260 učencev in 13 učiteljev. Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS. Ugotovili smo, da učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, učitelji ne načrtujejo izključno izdelkov, ki jih predlagajo učbeniški kompleti, ter da je najpogosteje uporabljeno delovno gradivo pri pouku spoznavanja okolja papir.
Ključne besede: 3. razred osnovne šole, spoznavanje okolja, tehnika in tehnologija, delovna gradiva, ptujski šolski okoliš.
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 807; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

46.
VPLIV DIDAKTIČNIH IGER NA ZNANJE UČENCEV PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 2. RAZREDU
Natalija Palko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vpliv didaktičnih iger na znanje učencev pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu je sestavljeno iz treh zaokroženih celot, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: Igra (pojasnjeno je, kaj je igra, njena zgodovina, vrste iger in pomen igre za otroka), Psihološki sklop (pojasnjene so psihofizične sposobnosti sedemletnikov) in Didaktični sklop (v njem so pojasnjeni osnovni segmenti pouka ter predstavljen učni predmet spoznavanje okolja). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, oziroma rezultati inicialnega in finalnega testa, s katerima smo merili znanje otrok v eksperimentalni skupini (N=17) in kontrolni skupini (N=16), pred izvedbo praktičnega dela in po njej. Ugotovljeno je, da je imela kontrolna skupina boljše rezultate na inicialnem testu, kljub temu pa je bila eksperimentalna skupina na finalnem testu za 7 % boljša od kontrolne. Eksperimentalna skupina je tako na finalnem testu napredovala, kontrolna skupina pa nazadovala. Didaktične igre so k boljšemu znanju pomagale dekletom, vendar je ta razlika zanemarljiva. Glede na predznanje pa so didaktične igre pripomogle k največjemu napredku učencev s podpovprečnim predznanjem, saj je bil njihov napredek za 11 % večji od napredka nadpovprečnih učencev. V praktičnem delu so podrobne učne priprave za pouk spoznavanja okolja v eksperimentalni in kontrolni skupini z učno vsebino veter (pri čemer smo v eksperimentalni skupini pouk izvajali s pomočjo didaktičnih iger), natančen potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da so bili učenci nad didaktičnimi igrami vidno navdušeni in so pri igri zelo uživali. Res je, da tako izvedena ura od učitelja zahteva veliko truda pri pripravi in napora pri izvajanju, vendar se to na koncu obrestuje, poudariti pa moramo, da so učenci premalo vajeni dela z didaktičnimi igrami.
Ključne besede: didaktična igra, drugi razred, spoznavanje okolja, pedagoški eksperiment, znanje otrok
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 1387; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

47.
Vpliv glasovnega zavedanja na pravopisno in slovnično korektnost pri opisovanju živali in predmetov ter nareku
Dušanka Brumen, 2016, magistrsko delo

Opis: Opismenjevanje otrok se prične tako rekoč že od rojstva in ne šele v prvem razredu. Otroci pričnejo z razlikujočim poslušanjem, na katerem temeljijo preostale vrste poslušanja, ko začnejo zaznavati zvoke in jih prepoznavajo, ko začnejo ločevati glas od hrupa. Govor se prične razvijati že pri nekaj mesecih, ko se dojenčki poigravajo z izgovorjavo različnih glasov in zlogov. Sistematično se razvijanje predopismenjevalnih spretnosti nadaljuje v vrtcu in nato še v šoli, kjer postopoma učenci začnejo ločevati med posameznimi besedami, glasovi in zlogi v besedah, jih prepoznavajo, odkrivajo in poimenujejo, iščejo rime. Učenci morajo dobro razlikujoče, razčlenjujoče in razločujoče slišati. Vse to sodi k usvajanju glasovnega zavedanja, ki če je dobro usvojeno, pripomore k boljši slovnični in pravopisni korektnosti pri nareku, kot v nadaljevanju kaže raziskava. Raziskava temelji na slučajnostnem priložnostnem vzorcu 78 učencev, med katerimi je 46 dečkov in 32 deklic, od tega jih 46 obiskuje mestne in 32 primestne šole. Raziskava je potekala kar pet let, saj so bili učenci prvič vključeni v njo v prvem razredu in zadnjič v petem razredu, vendar so pri raziskavi sodelovali petkrat. Enkrat v prvem razredu, kjer je raziskava potekala tri dni, saj je potekala v obliki odprtih vprašanj. Dvakrat so bili v raziskavo vključeni v drugem razredu, prvič so pisali narek in drugič opis. Na enak način je potekala raziskava še v petem razredu. V prvem razredu temelji pouk slovenskega jezika na usvajanju in utrjevanju glasovnega zavedanja. Po prenovljenem učnem načrtu iz leta 2011 je v ospredje še bolj postavljen učenec kot individuum, bolj je pomembno njegovo znanje kot znanje skupine. Zato mora učitelj v začetku prvega razreda preveriti, na kateri stopnji je usvojeno glasovno zavedanje, in na njej dalje graditi. V pomoč mu je individualni načrt učenca, ki si ga izdela sam za vsakega učenca posebej in v njega vlaga učenčeve izdelke ter vpisuje rezultate glaskovanja, zlogovanja in rimanja. Na podlagi tega lahko učitelj nadaljnje delo lažje diferencira in razvija učenčeve sposobnosti razločujočega in razčlenjujočega poslušanja. Ko so temelji dobri, trdi in zakoreninjeni, pa lahko nadaljuje z usvajanjem sekundarnih jezikovno sporazumevalnih spretnosti, torej pisanja in branja, pri katerih mora učenec znati uporabiti že prej pridobljeno znanje primarno jezikovno sporazumevalnih spretnosti. Učenci imajo čas do konca drugega razreda, da usvojijo branje in pisanje in nato ti dve spretnosti nadgrajujejo v tretjem razredu. V raziskavi nas je zanimalo, ali ima dobro usvojeno glasovno zavedanje vpliv na kasnejše pravopisne in slovnične korektnosti pri pisanju nareka in opisovanja, kjer pa morajo biti učenci pozorni tudi na zgradbo besedila, pomen besed in tvorjenje povedi. Postavljena je bila hipoteza, da bolj kot imajo učenci razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, manj bodo imeli težav s pisanjem in branjem. Tehnike pisanja in branja bodo usvojili lažje, hitreje, z manj težavami in neuspehi kot učenci, ki so imeli manj razvito glasovno zavedanje. Učitelj mora prepoznati učence, ki imajo težave z glasovnim zavedanjem, in delo pri pouku oziroma dopolnilnem pouku diferencirati ali individualizirati tako, da jim ponudi ustrezne vaje, ki krepijo pomanjkljive spretnosti. Predvidevam, da se bo pri raziskavi pokazalo, da so pomanjkljive spretnosti glasovnega zavedanja pripomogle k pravopisnim napakam pri nareku in opisu živali v drugem razredu ter nareku in opisu predmeta v petem razredu. Predvidevam še, da se bo v petem razredu število napak večalo sorazmerno s pomanjkljivo usvojenimi spretnostmi glasovnega zavedanja. Torej, slabše kot so imeli razvito razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, več bo napak v drugem razredu, pravopisna in slovnična korektnost pa se bo še zmanjšala tudi v petem razredu.
Ključne besede: poslušanje, razlikujoče, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, narek, neumetnostno besedilo, opis živali, opis predmeta, prvi razred, drugi razred in peti razred
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 759; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

48.
Matematični model rezultatov v prehrambeni industriji
Nuša Škerlak, 2016, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja. Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda. V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.
Ključne besede: pšenica, kvalitetni razred, farinogram, rodovitnost tal, moka, beljakovine.
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 724; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

49.
RAZISKOVALNE ŠKATLE - ŠTUDIJA PRIMERA V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Tamara Plohl, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo z naslovom Raziskovalne škatle – študija primera v tretjem razredu osnovne šole, sestavljajo tri med seboj dopolnjujoče se zaokrožene celote: teoretični del, praktični del in empirični del. Prvi, torej teoretični del, je namenjen predstavitvi teoretičnega ozadja raziskovalnega problema. V njem je podrobneje opredeljen trajnostni razvoj, naravoslovje, psihofizične lastnosti tretješolcev ter učni predmet spoznavanja okolja in ena izmed možnih metod dela pri uvajanju naravoslovnih vsebin znotraj njega – raziskovalne škatle. V zvezi s slednjimi je bil načrtovan, izpeljan in evalviran praktični del pričujočega dela, ki je v sami nalogi podrobneje pojasnjen in analiziran. Tretji, empirični del, pa predstavlja rezultate pred-in potesta, s katerima smo izmerili vpliv uporabe raziskovalnih škatel pri pouku naravoslovnih vsebin pri mlajših osnovnošolcih. Ugotovljeno je, da je omenjena metoda dela izjemno primerna, saj je bilo znanje učencev na potestu bistveno višje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, spoznavanje okolja, naravoslovje, tretji razred, raziskovalne škatle
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1452; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

50.
DIGITALNA OJAČEVALNA NAPRAVA ZA NAGLUŠNE OSEBE
Miha Laba, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje zasnovo, načrtovanje in izdelavo digitalne ojačevalne naprave za naglušne osebe. Večina slušnih aparatov je načrtovana tako, da ne ojačujejo nizkih fekvenc, ampak samo srednje in visoke (od 1500 Hz naprej), zato sem se odločil izdelati napravo, ki ojačuje celotni slišni spekter. Namen naprave je zagotoviti verodostojno ojačanje čim širšega spektra zvokov iz okolice. V diplomskem delu je opisan celoten postopek od zasnove do izdelave prototipa, vse meritve in končni izdelek.
Ključne besede: avdio ojačevalnik, D razred, digitalni avdio, naglušnost
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 979; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (5,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici