| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev - pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole
Urška Šket, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vpliv poučevanja z gibanjem na znanje učencev – pedagoški eksperiment v 1. razredu osnovne šole je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim, empiričnim in praktičnim delom. Teoretični del je razdeljen na dva osrednja sklopa, in sicer na pedagoško-psihološko didaktični sklop in geografski sklop. V pedagoško-psihološkem didaktičnem sklopu govorimo o pomenu gibanja za otroke, o pristopu poučevanja z gibanjem, predstavimo program fit pedagogike ter primerjamo inovativni pouk s tradicionalnim. V prvem sklopu govorimo tudi o psihofizičnih lastnostih 6-letnikov, saj je to starostna skupina našega pedagoškega eksperimenta, ter o učnem predmetu spoznavanje okolja, saj se je praktični del izvajal v okviru slednjega. V geografskem sklopu podrobneje predstavimo mesto Celje in šolo, na kateri izvedemo pedagoški eksperiment. V praktičnem delu so predstavljene podrobne priprave izvedenih učnih ur za poučevanje enake učne vsebine v dveh prvih razredih z različnim pristopom poučevanja. Poleg podrobnih priprav sta v praktičnem delu podana tudi opis poteka dela in evalvacija izvedenega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na znanje učencev pred in po izvedbi učnih ur. Predstavljeni so rezultati kontrolne in eksperimentalne skupine ter njihova primerjava. Ugotovili smo, da poučevanje z gibanjem močno vpliva na motivacijo in delo otrok v razredu, da gibanje pozitivno vpliva na zapomnitev učne snovi in da posledično učenci z gibanjem lažje usvojijo novo znanje.
Ključne besede: poučevanje z gibanjem, spoznavanje okolja, zdrav način življenja, prvi razred, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 776; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

22.
Tehnični dan v tretjem razredu osnovne šole - študija primera: recikliranje
Tjaša Razdevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Tehniški dan v tretjem razredu osnovne šole – študija primera: Recikliranje je sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V teoretičnem delu se povezujejo tehniško-tehnološki sklop (v njem je pojasnjeno, kaj je tehnika in kaj je tehnologija), pedagoško-didaktični sklop (opredeljeno je izkustveno učenje, pojasnjena vertikala tehnike in tehnologije v osnovni šoli ter podana analiza Učnega načrta za spoznavanje okolja (2011) s stališča tehnike in tehnologije, predstavljene pa so tudi psihofizične lastnosti osemletnikov) in geografski sklop (predstavljeno je mesto Žalec, I. osnovna šola Žalec in 3. b razred). V praktičnem delu magistrske naloge so opredeljeni tehniški dnevi (njihovi cilji, vsebine in načrtovanje), recikliranje ter podrobna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega na tehniškem dnevu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, torej analize izkazanega znanja učencev pred in po izvedbi prektičnega dela. Po pedagoškem eksperimentu je ugotovljeno, da izvedba tehniškega dne pozitivno vpliva na znanje učencev, po izvedbi učenci bolje poznajo materiale in orodja za njihovo obdelavo.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, spoznavanje okolja, tretji razred, tehniški dan, reciklaža
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 811; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

23.
Pouk z raziskovanjem v četrtem razredu Osnovne šole Turnišče - ogljikov dioksid.
Valentina Žižek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Pouk z raziskovanjem v četrtem razredu Osnovne šole Turnišče – ogljikov dioksid« sestavljata dve zaokroženi celoti, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta: teoretični in praktični del. Teoretični del sestavljajo trije sklopi, ki utemeljujejo raziskovalni problem. V didaktičnem sklopu je opredeljen pouk z raziskovanjem (izpostavljen je Krnelov model, 2007) in učni predmet naravoslovje in tehnika. V psihološkem sklopu so predstavljene psihofizične lastnosti 9-letnikov, v geografskem sklopu pa občina Turnišče (posebej Osnovna šola Turnišče, predstavljen pa je tudi četrti razred, kjer je praktični del naloge potekal). V praktičnem delu so pridane podrobne učne priprave, usklajene s Krnelovim modelom (2007) pouka z raziskovanjem, natančneje je opisan pouk praktičnega dela in zapisana evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem od učitelja terja natančno učno pripravo, ogromno materialnih sredstev, iznajdljivosti in znanja. Učitelj mora poskrbeti, da so učni cilji in vsebina primerni razvojni stopnji učencev, da so navodila za delo natančno podana in da je ura zanimiva, razgibana in pestra. Pouk z raziskovanjem omogoči učencem, da pridejo do znanja sami, le-tega bolje uzavestijo, vendar pod pogojem, da so aktivno vključeni v vse etape učne ure.
Ključne besede: pouk z raziskovanjem, Krnelov model (2007), četrti razred, naravoslovje in tehnika, ogljikov dioksid.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 381; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

24.
Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku spoznavanja okolja (gozdne živali)
Nika Vesenjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo Raziskovalne škatle: študija primera v tretjem razredu pri pouku Spoznavanja okolja (gozdne živali) sestavljajo tri med seboj povezane celote – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen trajnostni razvoj (s poudarkom na sonaravnem bivanju), opredeljene so psihofizične lastnosti tretješolcev (nanje je vezan raziskovalni problem) in učni predmet spoznavanje okolja (izpostavljeno je raziskovalno delo pri naravoslovnih vsebinah). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki pedagoškega eksperimenta (vzorec predstavlja 23 učencev tretjega razreda), pri katerem je bilo ugotovljeno, da uporaba raziskovalnih škatel pozitivno vpliva na različne vidike znanja učencev, predvsem na uzaveščenost znanja. V praktičnem delu magistrske naloge so pridane natančne učne priprave, opisan je potek dela in zapisana je evalvacija narejenega.
Ključne besede: Raziskovalne škatle, spoznavanje okolja, strategije pouka, tretji razred, gozdne živali
Objavljeno: 05.06.2018; Ogledov: 778; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (6,06 MB)

25.
Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda
Nina Špiler, 2017, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo z naslovom Kako si trajnostni razvoj in naravoslovno pismenost razlagajo učitelji 3. razreda je celota, ki se dopolnjuje s teoretičnim in empiričnim delom naloge. Teoretični del je razdeljen na štiri sklope. V prvem je predstavljen trajnostni razvoj. Naravoslovni sklop zajema naravoslovno pismenost, zgodnje naravoslovje in naravoslovne kompetence. V didaktičnem delu so zajeti izkustveno učenje, formalno in neformalno poučevanje ter problemski pouk, vsebuje tudi kratke analize učnih načrtov za naravoslovje v 3. razredu nekaterih evropskih držav. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, vezani na mnenje učiteljic, kaj so trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost in vsebine učnega načrta za spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da so v raziskavi sodelujoče učiteljice manj seznanjene z aktualnimi pojmi (npr. kaj je trajnostni razvoj). Iz odgovorov intervjuvanih učiteljic lahko razberemo, da se v 3. razredu od učencev zahteva preveč teorije.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: trajnostni razvoj, naravoslovna pismenost, spoznavanje okolja, 3. razred, učni načrti, mnenja učiteljic
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 572; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

26.
Učenje izven učilnice - pedagoški eksperiment, ptice ob cerkniškem jezeru
Neža Baraga, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Vsi trije deli so zaključene celote, vendar se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: pedagoški sklop (predstavljeno je učenje izven učilnice, izkustveno učenje in učni predmet spoznavanje okolja s stališča učenja izven učilnice in izkustvenega učenja ter stališča življenjskih prostorov), psihološki sklop (predstavljene so psihofizične lastnosti šestletnikov) in geografski sklop (opisana sta Cerknica in Cerkniško jezero). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki dokazuje, da je znanje učencev po pouku izven učilnice višje kot pri tradicionalnem pouku v učilnici. V praktičnem delu sta priloženi učni pripravi, potek dela in evalvacija narejenega za dve učni uri spoznavanja okolja na enako temo – za pouk izven učilnice in za tradicionalni pouk.
Ključne besede: Učenje izven učilnice, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, prvi razred, ptice.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 795; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

27.
Razrednik in razredne ure z vidika učencev
Ksenja Jovič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razrednik in razredna ura z vidika učencev nas je zanimalo, kaj učenci menijo o razredniku in razrednih urah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili osnovne pojme, povezane z razredništvom. Zanimalo nas je, kako je pojem opredeljen v zakonodaji in katere vloge ter kakšne naloge opravlja razrednik. Nekatere naloge razrednika so prijetne, druge pa nekoliko manj. Ugotovili smo, da se mora učitelj za vlogo razrednika usposabljati in razvijati svoje kompetence. Usposabljanje razrednika poteka na različne načine, šola pa jih mora pri tem podpirati. Posvetili smo se oddelku in uram oddelčne skupnosti, ki jih imenujemo tudi razredne ure. Spoznali smo, da oddelek sestavljajo učenci podobne starosti in predznanja, ki jih vodi učitelj – razrednik. Zanimali so nas namen razrednih ur in njihove značilnosti ter kako se pripraviti nanje. Ker razredne ure vplivajo na razredno klimo, smo nekaj besed namenili tudi tej temi in na splošno vodenju oddelka. Razrednik mora ustvariti dobro voden razred, kar bistveno poenostavi učenje in poučevanje. Spodbudno učno okolje se povezuje z dosežki učencev in s pozitivnimi odnosi med njimi, kar ustvarja pozitivno klimo. Razrednik se mora torej na razrednih urah poleg obravnave aktualnih vsebin posvetiti tudi medsebojnim odnosom. Če vse skupaj sklenemo v celoto, so v dobro vodenem oddelku dobri medsebojni odnosi, kar vpliva na pozitivno klimo, to pa zagotavlja boljše učno okolje in dosežke. Razrednik kot vodja se lahko tako tudi nenehno izboljšuje. V empiričnem delu so nas zanimale želje učencev glede razrednih ur ter njihov pogled na delo in lastnosti razrednika. O istih področjih smo povprašali tudi anketirane razredničarke, da smo odgovore učencev lahko primerjali z njihovimi odgovori. Ugotovili smo, da so učenci zadovoljni s pogostostjo in trajanjem razrednih ur, želeli pa bi si tudi razrednih ur zunaj učilnice. Rezultati kažejo, da učenci večinoma lahko predlagajo teme za razredne ure. Na razrednih urah se večinoma počutijo prijetno in na njih rešijo večino težav.
Ključne besede: razrednik, razredna ura, razred, učenec, učitelj
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 1721; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

28.
Tematski sklop Slikanica brez besedila v petem razredu osnovne šole
Vesna Turinek, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil zasnovati, izvesti in preučiti tematski sklop Slikanica brez besedila pri pouku likovne umetnosti v petem razredu osnovne šole, kjer bi učenci s pomočjo slikanic brez besedila spoznavali njihove elemente oblikovanja in jo tudi sami oblikovali po svoji zamisli. Pri raziskovanju smo kot osnovno raziskovalno metodo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja s pomočjo študije primera. V raziskavo je bil vključen neslučajnostni vzorec učencev petega razreda ene izmed slovenskih osnovnih šol ter njihova likovna pedagoginja. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki za učence pred in po izvedbi tematskega sklopa, intervjujem likovne pedagoginje in analize nastalih slikanic brez besedila. Raziskava je pokazala, da učenci petega razreda, ki so bili vključeni v raziskavo, slikanice brez besedila slabo poznajo, ker se z njimi ne srečujejo več pogosto. Po izvedbi tematskega sklopa je bilo njihovo poznavanje boljše, v večini so tudi izrazili pozitivno stališče do oblikovanega sklopa. Poleg tega so ustvarili lastne slikanice brez besedila v obliki leporella, kjer so v večini upoštevali obravnavane elemente oblikovanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je bil naš tematski sklop primerno načrtovan in izveden.
Ključne besede: slikanica brez besedila, slikanica, tematski sklop, peti razred, pouk likovne umetnosti, likovna vzgoja, ilustracija
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 859; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

29.
Zmožnejši bralci in pisci besedil v prvem razredu osnovne šole
Katarina Grom, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek se osredotoča na ugotavljanje bralnih in pisnih zmožnosti prvošolcev na začetku in koncu šolskega leta ter na uvedbo modela preizkusa za Cankarjevo tekmovanje. Cilj raziskave je bil izdelati model za Cankarjevo tekmovanje otrok prvega razreda ter podati ugotovitev, ali so se prvošolci sposobni udeležiti tovrstnega tekmovanja. Raziskava na vzorcu 55 otrok poda ključne ugotovitve o zmožnostih otrok začetnega branja in pisanja ter potrdi, da so zmožnejši učenci na področju branja in pisanja že v prvem razredu sposobni uspešno reševati naloge Cankarjevega tekmovanja (do te raziskave so se Cankarjevega tekmovanja praviloma udeleževali šele v drugem razredu).
Ključne besede: opismenjevanje, prvi razred osnovne šole, zmožnejši bralci in pisci, tekmovanja
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 645; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (172,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

30.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 761; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (951,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici