| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 151
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica
Klavdija Černelič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Gozdna pedagogika – primer dobre prakse v 3. razredu 2. osnovne šole Slovenska Bistrica je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Vsak od njiju je zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo štirje sklopi, ki utemeljujejo in pojasnjujejo raziskovalni problem – učno uro gozdne pedagogike. V pedagoškem sklopu sta tako podrobneje opredeljeni gozdna pedagogika ter njena povezava z učnim načrtom za pouk spoznavanja okolja. V psihološkem sklopu so predstavljene značilnosti osemletnikov, opisuje pa njihov telesni, spoznavni, čustveno-osebnostni in socialni razvoj. V tretjem sklopu je predstavljen gozd kot življenjski prostor. Sklop obravnava drevo kot osnovni gradnik gozda, opisuje pomen gozda in njegovo vlogo ter poudarja njegovo slojevitost. Posebej je opisan gozd Črnec, v katerem je potekal praktični del magistrske naloge. Gozd Črnec leži na področju Slovenske Bistrice, zato je področje opisano v geografskem sklopu, v katerem je podrobneje predstavljena 2. osnovna šola Slovenska Bistrica in 3. b razred (ta je predstavljal vzorec v praktičnem delu naloge). V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljena podrobna učna priprava. Ta del vsebuje tudi opis poteka dela in evalvacijo učne ure gozdne pedagogike v tretjem razredu osnovne šole. Prinaša ugotovitev, da ima učitelj pri načrtovanju in pripravi učne ure gozdne pedagogike zahtevno nalogo, ki mu lahko vzame veliko časa, vendar so zato učenci pri takih urah miselno in telesno bolj aktivni, imajo več svobode pri gibanju, več motivacije, so ustvarjalni, samoiniciativni in imajo veliko željo po raziskovanju. Neposredni stik z naravo jim omogoča pozitivno izkušnjo, povečuje pa tudi njihovo skrb za okolje in njegovo ohranjenost.
Ključne besede: gozdna pedagogika, gozd Črnec, spoznavanje okolja, tretji razred
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 760; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

12.
Uporaba diskusije kot učne metode pri pouku družbe v 4. in 5. razredu
Ana Dobaj, 2018, magistrsko delo

Opis: Diskusija ali razprava je vrsta razgovora, ki ima ob vsebinskih nalogah pri pouku tudi formalne. Učenci si razvijajo sposobnost mišljenja, govornega izražanja, sposobnost izražanja mnenj, znanj in občutkov, navajanje na poslušanje govorca in odzivanje na njegov govor. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kaj o diskusiji menijo učitelji, ki poučujejo družbo v četrtem in petem razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da imajo učitelji pozitivna stališča o sami diskusiji. Strinjajo se, da je to primerna učna metoda za učence 4. in 5. razreda pri pouku in da jo lahko uporabimo pri večini tem iz učnega načrta družbe. Menijo, da diskusija vpliva na učenčevo spretnost komuniciranja in miselni razvoj, da pripomore k večji ustvarjalnosti in s tem se poveča tudi učenčeva motivacija. V praktičnem delu pa smo ugotovili, da učenci, ob vodenju učitelja, dobro argumentirajo svoja stališča, se med seboj poslušajo, so pripravljeni sprejemati mnenja drugih, splošno znanje povežejo s teorijo in se na splošno dobro odzivajo na takšen način dela pri pouku.
Ključne besede: diskusija, družba, 4. razred, 5. razred, pouk
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 923; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

13.
Kemijski postopki pri spoznavanju okolja: med tablicami in naravo v 1. razredu osnovne šole
Kristina Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Spoznavanje okolja je osnova tako za poučevanje kemijskih, bioloških, fizikalnih kot tudi matematičnih vsebin in tehnik. Učenci se seznanijo z najosnovnejšimi pojavi, postopki in naravnimi zakonitostmi. Zato je pristna izkušnja zelo pomembna. Med spoznavanjem rastlin, živali, vremenskih pojavov v učilnici in občutenjem tega v naravi so bistvene razlike. Učenci z učenjem v naravi usvajajo novo znanje celostno in poglobljeno. Sodobna pedagogika stremi k temu, da je učenje in znanje celovito in osmišljeno. Strokovnjaki na tem področju so si edini, da je pomemben način podajanja snovi. Poučevanje o naravi, našem okolju, mora omogočati pristno izkušnjo. V raziskavi smo ta učni pristop primerjali z uporabo tabličnih računalnikov za obravnavo učne snovi. Tehnologija je namreč didaktični pripomoček, ki ga nekateri učitelji uporabljajo, drugi pa sploh ne. Zanimalo nas je, kako ta dva različna pristopa za doseganje istih ciljev vplivata na znanje učencev in njihovo motivacijo za delo. V magistrskem delu smo raziskali tudi mnenje učiteljev, njihov pogled na omenjena pristopa. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 47 učencev, dveh oddelkov 1. razreda osnovne šole. Ugotovili smo, da raziskava, izvedena kot študija primera, ni pokazala velikih statistično značilnih razlik med enim in drugim načinom dela. Pokazalo se je le nekaj statistično značilnih razlik pri poznavanju postopka priprave smrekovega čaja in pri prepoznavanju stopinj medveda. V magistrskem delu sta podana dva primera priprave učne ure, in sicer v gozdu in s tabličnimi računalniki. Ugotavljamo, da je smiselno izbirati različne pristope pri pouku in učencem omogočati pristno izkušnjo v naravi, pa tudi smiselno uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kemijski poskusi, prvi razred, pouk v naravi, pouk s tabličnim računalnikom
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 498; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

14.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 410; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

15.
Pouk z raziskovanjem - pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh
Nastja Nudl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo Pouk z raziskovanjem  pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh sestavljajo trije med seboj povezujoči se deli  teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so trije sklopi, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo ter podpirajo raziskovalni problem. V naravoslovnem sklopu je predstavljeno naravoslovje (poudarek je na zgodnjem naravoslovju) in vreme (poudarjen je vpliv Sonca na vreme). V psihološko didaktičnem sklopu so predstavljene psihološko fizične lastnosti desetletnikov, edukacijska vertikala naravoslovnih vsebin, izkustveno učenje, pouk z raziskovanjem in učni predmet naravoslovje in tehnika. V geografskem sklopu je predstavljen kraj Sladki Vrh, OŠ Sladki Vrh in peti razred, v katerem je pedagoški eksperiment potekal. V empiričnem in praktičnem delu magistrske naloge je opisan pedagoški eksperiment in predstavljeni so njegovi rezultati. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem vpliva na znanje otrok.
Ključne besede: pouk z raziskovanjem, naravoslovje in tehnika, peti razred, pedagoški eksperiment, znanje učencev.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 656; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

16.
Zmožnost glasovnega zavedanja in pisanja učencev v 1. razredu ter spremljanje njihovega individualnega napredka
Tilen Repenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Ključne besede: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 425; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

17.
Poučevanje izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu na področju Goričkega
Monika Tušek, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako pogosto in na kak način se učitelji prvih razredov pri predmetu spoznavanje okolja na področju Goričkega poslužujejo pouka zunaj učilnice. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del se razdeli na pedagoško-didaktični, psihološki in geografsko zgodovinski sklop. V pedagoško-didaktičnem sklopu bomo predstavili predmet spoznavanje okolja in podrobneje opisali teorijo v povezavi z izkustvenim učenjem. V sam opis so zajete metode, faze, načela, cilji, okoliščine in vodenje izkustvenega učenja. V nadaljevanju bomo opisali tudi pouk na prostem in se pri tem osredotočili tudi na prednosti in slabosti tovrstnega pouka. Psihološki sklop je namenjen grobemu opisu obdobju srednjega otroštva. Geografsko-zgodovinski sklop pa se navezuje na pokrajino Goričko, ki se nanaša na praktični del magistrske naloge. V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila izvedena po goričkih osnovnih šolah, v katero je bilo zajetih deset učiteljev, ki poučujejo prvi razred. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, na kak način in kako pogosto se učitelji poslužujejo pouka zunaj učilnice pri predmetu spoznavanje okolja in kakšne pozitivne učinke tovrstni pouk doprinese učencem. Prav tako smo raziskali in analizirali potrjene učbeniške komplete prvih razredov za predmet spoznavanje okolja in proučili, v kolikšni meri so zastopane in predlagane dejavnosti za izvajanje pouka zunaj učilnice. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da se učitelji prvih razredov poslužujejo poučevanja izven učilnice vsaj enkrat na teden. Navajajo, da ima tovrstni pouk pozitivne učinke na učence v smislu boljše zapomnitve snovi – trajnejšo znanje, uporaba in izraba učenčevih čutil, v ospredje pa so izpostavili tudi povečano motivacijo pri učencih. Učitelji imajo na splošno pozitiven odnos do poučevanja izven učilnice, saj je za učence bolj zanimivo, boljša zapomnitev, pridobivanje izkušenj in drugo. Rezultati nakazujejo, da se učitelji v primeru slabega vremena ne odločajo poučevati zunaj, obenem pa polovica vprašanih trdi, da šolska okolica v njihovih krajih ni primerna za pouk izven šolskih klopi. Na podlagi empiričnih rezultatov smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali primer modela za pouk zunaj učilnice v prvem razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Učni model je pripravljen na način, da ga lahko učitelji prakticirajo izven učilnice, s čimer smo želeli nagovoriti učitelje, da je izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja izredno pomembno in skorajda neizbežno.
Ključne besede: razredni pouk, prvi razred, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, poučevanje izven učilnice.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 794; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

18.
Delavstvo od kapitalizma do kapitalizma na primeru tekstilne tovarne Novoteks
Tina Podbevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem raziskovala položaj delavskega razreda znotraj dveh ekonomskih modelov: kapitalizma in jugoslovanskega socializma. Tako kot v vsaki družbi je tudi v kapitalistični Jugoslaviji izkoriščani razred (delavski in kmečki) poskušal premagati socialne razlike in si z organiziranjem v različnih političnih skupinah (stranke, sindikati, društva) priboriti pravice in enakopravnost. Z razpadom Kraljevine Jugoslavije in nastopom socialistične Jugoslavije je na položaj delavskega razreda vplival novi gospodarsko-politični (in s tem družbeni) sistem, imenovan socializem. V socialistični Jugoslaviji so šli delavci in delavke skozi štiri modele socializma (administrativni, samoupravni, tržni in dogovorni), pri katerih se je kombiniralo med načrtom in trgom. S spreminjanjem različnih gospodarskih in političnih modelov so se ustvarjali tudi različni pogoji udejstvovanja in razbremenitve delavskega razreda. S postopnim preusmerjanjem gospodarstva in politike k tržnim zakonitostim je država vse bolj spodkopavala ideje socializma in se vračala v kolesje kapitalizma. Po razpadu socialistične Jugoslavije so se delavci in delavke v Sloveniji soočili s privatizacijo, denacionalizacijo in postopno deregulacijo ekonomije, kar je prineslo stečaje, znižanje in neizplačevanje plač ter kršitve delovnopravne zakonodaje. V magistrski nalogi sem raziskala tudi položaj delavcev in delavk v Tekstilni tovarni Novoteks, ki je bila ena od gospodarsko pomembnejših tovarn na Dolenjskem. Z analizo 124 člankov sem na ravni tovarne podrobneje predstavila dobre in slabe prakse jugoslovanskega socialističnega sistema. Z raziskavo vzročno-posledične povezave med makro- in mikronivojem sem nato lahko predstavila počasno, a temeljito preobrazbo Novoteksa v tržno naravnano proizvodnjo, ki se je končala s stečajem tovarne v devetdesetih.
Ključne besede: kapitalizem, socializem, administrativni socializem, samoupravni socializem, tržni socializem, dogovorni socializem, delavski razred, Tekstilna tovarna Novoteks
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 588; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

19.
Preference matematičnih nalog pri učencih 6. razreda
Barbara Trogar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se nanaša na matematične naloge, ki so pomemben del matematičnega izobraževanja. V teoretičnem delu magistrskega dela sem v prvem delu primerjala slovenski in kitajski šolski sistem, opredelila predmet matematike, njen pomen v izobraževanju ter predstavila splošne cilje, matematične vsebine in sklope, ki jih učenci obravnavajo v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v slovenskem šolskem sistemu. Opisala sem tudi vrste matematičnih problemov, s katerimi se srečujejo pri reševanju nalog. V empiričnem delu sem predstavila rezultate raziskave, ki je bila zasnovana po vzoru raziskovalcev Seaha in Barkatsasa (2012), ki sta raziskovala priljubljenost določenih tipov matematičnih nalog med kitajskimi osnovnošolci. S pomočjo anketnega vprašalnika sem skušala ugotoviti, kateri tip matematičnih nalog je učencem šestega razreda bolj oziroma manj všeč. Učenci so lahko izbirali med reprezentativnimi nalogami, kontekstualiziranimi nalogami ali nalogami odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 174 učencev šestih razredov iz štirih različnih slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so na področju aritmetike in algebre učencem najbolj všeč matematične naloge odprtega tipa, sledijo jim naloge reprezentativnega tipa, najmanj pa so jim všeč naloge s kontekstualiziranim tipom. V drugem sklopu so rezultati pokazali, da so učencem na področju geometrije in merjenja najbolj všeč matematične naloge odprtega tipa, sledijo jim naloge kontekstualiziranega tipa, najmanj pa so jim všeč naloge reprezentativnega tipa.
Ključne besede: Matematika, učenci, 6. razred, matematične naloge, tipi nalog
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 434; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (690,62 KB)

20.
DODATNE DEJAVNOSTI IN UČNA GRADIVA ZA POUK ANGLEŠČINE V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Saša Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na učbeniku My Fairyland 3, za tretji razred osnovne šole. Glavni namen naloge je narediti bolj splošen in razširjen priročnik za učitelje z dodatnimi materiali in aktivnostmi, ki so lahko uporabljeni za učenje angleščine v tretjem razredu, ob uporabi tega ali kateregakoli drugega učbenika. Dodane bodo aktivnosti za učence, ki sledijo pouku hitreje, ter aktivnosti za tiste, ki sledijo počasneje kot večina in potrebujejo dodatno pomoč. Teoretični del magistrske naloge temelji na učnem načrtu za tretje razrede osnovne šole iz leta 2013, ko se je program začel izvajati, opisane so potrebe mladega učenca tujega jezika, obravnava hitrosti in razvoja ter raznotere inteligentnosti. Prav tako so vključeni otroci s posebnimi učnimi potrebami, ker je skoraj v vsakem razredu osnovne šole vsaj en tak učenec. V empiričnem delu, so teme iz učbenika nadgrajene z novimi aktivnostmi, ki so lahko uporabljene pri učni uri. Uvodne pravljice so lahko nadomeščene z drugimi verzijami, če se učitelju zdijo primernejše in lahko izpelje bolj učinkovite aktivnosti. Vse izbrane aktivnosti in materiali so prilagodljivi katerikoli temi ali učni uri, ne samo tem iz izbranega učbenika. Dodani so primeri, kako se aktivnosti lahko prilagodijo s spreminjanjem nekaterih besed ali navodil. Pod vsako novo aktivnostjo so komentarji, ki razložijo kako prilagoditi aktivnost za učence, ki potrebujejo dodatno pomoč in dodane aktivnosti za nižji nivo znanja.
Ključne besede: tretji razred, aktivnosti, učni materiali, prilagodljivost
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 553; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici