| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MADŽARSKO BEGUNSKO VPRAŠANJE V SLOVENIJI V LETIH 1956 IN 1957
Tanja Kološa, 2016, diplomsko delo

Opis: Revolucija oktobra 1956 na Madžarskem je bila prvi večji upor proti sovjetskemu režimu. Med vstajo in po njenem zatrtju je Madžarsko državo ilegalno zapustilo okoli 200.000 prebivalcev. Večina, približno 90 %, ljudi je zbežalo prek meje v Avstrijo, manjši del pa je domovino zapustilo prek Jugoslavije oz. Slovenije. Veličina begunskega vala je presenetila tako države sprejemnice kot cel Zahodni svet. Cilj naloge je bil, da s pomočjo arhivskih virov, slovenske periodike in strokovne literature podrobno predstavit madžarsko begunsko problematiko v Sloveniji ter Jugoslaviji. Skoraj 20.000 madžarskih beguncev je dobilo začasno zatočišče v jugoslovanskih taboriščih. V arhivskih virih Uprave državne varnosti obstajajo podatki, da je v Slovenijo pribežalo 2.361 madžarskih beguncev, ki so bili nameščeni v 10-ih začasnih begunskih taboriščih. Več kot 300 ljudi je skrbelo za uspešno delovanje teh taborišč, ki so bili urejeni v turističnih centrih in gradovih. Iz istih virov ter iz slovenskih časnikov razberemo, da je največji naval madžarskih beguncev v Sloveniji bil v mesecu januarju leta 1957. Statistični podatki o starostni strukturi madžarskih beguncev v Jugoslaviji prikazujejo, da je kar 80 % madžarskih beguncev bilo starih do 35 let, od tega je visoko število mladoletnih in tistih otrok, ki so pobegnili brez staršev. Za vzrok pobega je večina madžarskih beguncev navedla strah pred komunističnim režimom in željo po boljšem življenju na Zahodu. Velika večina teh beguncev, ki so bili v slovenskih taboriščih, je za končni cilj izbrala eno izmed Zahodno Evropskih držav.
Ključne besede: Madžarska revolucija leta 1956, Nagy Imre, madžarski begunci, slovenska begunska taborišča, UNHCR, J. B. Tito, Visoki komisar OZN za begunce
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 974; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
REVOLUCIJA IN OSVOBODILNA VOJNA LETA 1956 NA MADŽARSKEM V LUČI ČASNIKOV
Ksenija Laslo, 2016, diplomsko delo

Opis: Pod pojmom zgodovina običajno razumemo tiste vidike preteklosti, ki raziskujejo človeško vedenje skozi čas. Zgodovinski spomini in njihova razlaga nam omogočajo spoznati preteklost in hkrati razumeti sedanjost. Iz nje se pa želimo tudi učiti in "videti" v prihodnost. O sledeh človeškega življenja in delovanja v preteklosti nam pričajo razni zgodovinski viri. Eni od teh so pisni viri, ki pa niso nujno vsi pristni. V ta namen jih mora zgodovinar preučiti in jih kritično presoditi. Ker zgodovinar nima neposrednega stika z dogodkom, ga mora primerjati z različnimi viri, ki interpretirajo enak dogodek. Za diplomsko nalogo sem izbrala raziskovalno vprašanje oktobrska revolucija in osvobodilna vojna leta 1956 na Madžarskem. Javna razprava o tej revoluciji je bila na Madžarskem potlačena za več kot trideset let. Šele po politični otoplitvi v 80-ih letih dvajsetega stoletja je postala predmet intenzivne študije in razprave. V diplomski nalogi se bom osredotočila na pisne vire takratnih časnikov na Madžarskem, vendar se bom zaradi pomanjkljive objektivnosti poslužila tudi strokovne literature. Namen diplomske naloge je, da podam teoretično-analitičen pregled dogodkov v luči časnikov. Ker je v tem času Madžarsko zapustilo približno 200.000 ljudi, in nekaj jih je prebežalo tudi v Prekmurje, bom v zaključku povzela te dogodke.
Ključne besede: zgodovinski viri, oktobrska revolucija, osvobodilna vojna, 1956, Madžarska, v luči časnikov
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

3.
ZAHOD IN REVOLUCIJA NA MADŽARSKEM 1956
Tibor Tomšič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pozitivne spremembe v Sovjetski zvezi po smrti Stalina se na Madžarskem niso v celoti odražale. Kljub temu, da je vlada Imreja Nagya v letih 1954-55 začela z reformami, je ponovni vzpon Rákosija na oblast le-te ustavila. Nezadovoljstvo državljanov je pod vplivom 20. kongresa KP SZ in dogodkov oktobra 1956 na Poljskem privedlo do demonstracij 23. oktobra 1956, ki so pod spletom okoliščin prerasle v oboroženo vstajo. Po intervenciji rdeče armade in ponovnem prihodu Nagya na oblast je kazalo, da se bodo dogodki na Madžarskem mirno razpletli, vendar je vse bolj očitna demokratizacija političnega življenja in opustitev monopola Partije Sovjetsko vodstvo prisilila k novemu vojaškemu posegu, ki je revolucijo popolnoma zatrl, na čelo nove vlade pa postavil Jánosa Kádárja. Zatrtje revolucije je jasno pokazalo, da Zahod brezpogojno priznava Sovjetski primat nad svojo interesno sfero. K pasivnosti Zahoda je pripomogla tudi njegova neenotnost zaradi anglo-francoske vojaške akcije v Egiptu, ki je dogodkom na Madžarskem odvzela veliko publicitete v zahodnih krogih. Kljub temu, da je bil vpliv zahoda na dogodke na Madžarskem zanemarljiv, je bil vpliv revolucije na zahodu velik. Sovjetska intervencija in zatrtje vstaje je zahodne komuniste soočila z nasilno naravo sovjetskega komunizma. Podpora vodstev nekaterih zahodno-evropksih komunističnih partij sovjetski intervenciji je povzročila nemalo trenj med vodstvi in člani teh partij. Nenazadnje je močno upadel tudi ugled Sovjetske zveze in komunizma nasploh v očeh zahodne javnosti.
Ključne besede: destalinizacija, Madžarska, revolucija 1956, odnosi med Zahodom in Vzhodom, komunizem, sueška kriza
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2455; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici