1. Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)Vita Zgoznik, 2017, magistrsko delo Opis: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Ključne besede: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2018; Ogledov: 1389; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (21,74 MB) |
2. Ivan Grohar and Oskar Dev : an interdisciplinary and multidisciplinary fragment comparison of their artistic works in Škofja Loka/Slovenia (1905-1911)Franc Križnar, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: The new Grohar’s room in the Škofja Loka Museum that is located in a more than a thousand years old town, some kilometres northwest of Ljubljana, Slovenia, represents one of the new possibilities to popularize old local history. Ivan Grohar (1867−1911) is one of the four well-known Slovenian painters from the beginning of the 20th century, together with Rihard Jakopič, Matija Jama and Matej Sternen. These Slovenian painters are the founders of Impressionism within the modern style. Škofja Loka became the so called Slovenian “Barbizon” (i.e. French village near Fontainebleau, once the settlement of painters) and this art and old tradition inspired another Slovenian (music) artist Oskar Dev (1868−1932), who composed some of his musical works (songs and choirs) in Škofja Loka, too. His and Grohar’s period in Škofja Loka resulted in some extraordinary art works i.e. paintings and musical works. They both were inspired by the countryside that reflected on their works. This is now one of the new Slovenian’s challenges of museology and musicology in an interdisciplinary and multidisciplinary approach so the art of painting and music could be a benefit for the visitors of this and other museums.
Ključne besede: old local history, painter, composer, Impressionism, modern style, “Barbizon”, music pieces: songs and choirs, museology, musicology, Slovenian classical music, 20th century, Škofja Loka, 1905/1911
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 2025; Prenosov: 89
Celotno besedilo (2,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. PROF. DR. MILAN VIDMAR (1885-1962) - PRVI JUGOSLOVANSKI (SLOVENSKI) ŠAHOVSKI VELEMOJSTER IN NJEGOVA UDELEŽBA NA MEDNARODNIH TURNIRJIH (1904-1953)Zdravko Savić, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavljam prvega jugoslovanskega in slovenskega šahovskega velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja (1885-1962) v njegovi pol stoletja trajajoči šahovski karieri. V prvi tretjini 20. stoletja se je s svojimi velikimi uspehi na mednarodnih šahovskih turnirjih povzpel med vodilne svetovne velemojstre in celó med kandidate za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Visoko mesto v svetovni šahovski hierarhiji si je pridobil kot amater, močno zaposlen s svojim poklicnim in znanstvenim delom. Za mednarodne šahovske turnirje se ni utegnil pripravljati kot njegovi nasprotniki-velemojstri, skoraj vsi šahovski profesionalci. Mednarodni turnirji, ki so ga uvrstili med prve svetovne šahiste, so bili San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926 in New York 1927. Dr. Milan Vidmar je bil prvi predsednik Jugoslovanske šahovske zveze in častni predsednik Šahovske zveze Slovenije in Ljubljanskega šahovskega kluba. Mednarodna šahovska zveza (F.I.D.E.) je imenovala dr.Vidmarja za vrhovnega sodnika na match-turnirju za svetovno prvenstvo v Haagu-Moskvi 1948 leta, kjer je sovjetskega velemojstra Mihaila Botvinnika razglasil za 6. svetovnega šahovskega prvaka. Vrhovni sodnik je bil tudi na šahovskih olimpijadah v Dubrovniku 1950 in Amsterdamu 1954 ter na veleturnirju na Bledu 1961. Od ustanovitve ljubljanske univerze 1919. leta je dr. Vidmar kot redni profesor predaval na tehniški fakulteti elektrotehniko. Bil je odličen predavatelj, rektor univerze, dekan tehniške fakultete in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nekaj časa tudi njen predsednik. V Ljubljani je ustanovil in vodil inštitut za elektrotehniko. Njegova osebnost je bila vsestranska: šahovski velemojster, profesor elektrotehnike, umetnik in znanstvenik, filozof, skratka-Vidmar polihistor. O njegovem znanstvenem delu priča 35 njegovih knjig in več kot sto razprav in člankov. Umrl je v Ljubljani 9. oktobra 1962.
Ključne besede: šahovski velemojster, dr. Milan Vidmar, mednarodni šahovski turnirji, San Sebastian 1911, London 1922, Semmering 1926, New York 1927, Jugoslovanska šahovska zveza, Šahovska zveza Slovenije, Ljubljanski šahovski klub, Mednarodna šahovska zveza – F.I.D.E., Haag-Moskva 1948, velemojster Mihail Botvinnik, šahovske olimpijade Dubrovnik 1950, Amsterdam 1954, veleturnir Bled 1961, ljubljanska univerza, rektor, dekan, član in predsednik SAZU, inštitut za elektrotehniko.
Objavljeno v DKUM: 24.02.2010; Ogledov: 5122; Prenosov: 269
Celotno besedilo (5,04 MB) |
