| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Reproduktivne tehnologije - pravno urejanje in vpliv na družinska razmerja : magistrsko delo
Ines Zadravec, 2023, magistrsko delo

Opis: Z razvojem reproduktivnih tehnologij so se pojavile alternativne konfiguracije družine. Novi koncepti spreminjajo definicijo starševstva in zahtevajo odmik od ustaljenih izhodišč, ki datirajo če iz časa Rimskega cesarstva. Pravne domneve, ki so stoletja ostajale trdne, kot obzidje Koloseja, so padle pod težo novih reproduktivnih tehnologij. Že Heraklit iz Efeza je dejal: »edina konstanta v življenju so spremembe.« Tehnike asistirane reprodukcije so povzročile naraščanje števila posameznikov, ki so vključeni v proces prokreacije. Gre za darovalce in prejemnike spolnih celic, nadomestne matere in nenazadnje tudi otroke, ki so rojeni s pomočjo tehnologije. Obstoj družbe brez pravil ni mogoč in nastane šele takrat, ko je vzpostavljen ustrezen normativni okvir. Iz tega sledi, da je nujna sinergija med dosežki in možnostmi, ki jih ponuja medicina in pravom, ki naj zariše normativni okvir in poda odgovor v primeru nejasnosti in dilem.
Ključne besede: medicinsko pravo, neplodnost, reproduktivne tehnologije, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, krioprezervacija spolnih celic in zarodkov, nadomestno materinstvo, osebna identiteta, pravica do poznavanja lastnega izvora.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 341; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

2.
Odnos nekaterih starostnih skupin Slovencev do nadomestnega materinstva : magistrsko delo
Ana Rotovnik Omerzu, 2023, magistrsko delo

Opis: Z razvojem novih reproduktivnih tehnologij (NRT) se je izkazala potreba po ponovni konceptualizaciji oz. redefiniciji starševstva. Ena izmed NRT je tudi nadomestno materinstvo, ki parom po vsem svetu omogoča ustvarjanje osnovne celice družbe – družine. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšen odnos imajo nekatere starostne skupine Slovencev do nadomestnega materinstva in reproduktivnega turizma. Vidnejših raziskav na tem področju v Sloveniji ni bilo opravljenih. Magistrsko delo v teoretičnih izhodiščih vključuje konceptualizacijo starševstva s poudarkom na njegovih novih pojavnih oblikah. Analiziran je profil nadomestnih mater po svetu in kateri motivi obe strani surogatne pogodbe vodijo v ta »posel«. Koncept nadomestnega materinstva je predstavljen z različnih vidikov – psihološkega, družbenega, religioznega, pravnega in etičnega. Da bi raziskali odnos Slovencev do nadomestnega materinstva smo uporabili kvantitativno metodo spletnega anketiranja (N = 563). Anketo smo oblikovali po nemškem in poljskem vzorcu vprašalnika. Ugotovili smo, da pojem nadomestnega materinstva pozna večina anketiranih, na poznavanje pojma pa vpliva stopnja pridobljene izobrazbe. Slovenci bi v primeru legalizacije nadomestnega materinstva pri nas to v večini podprli. Anketirani so bolj naklonjeni gestacijskemu kot tradicionalnemu nadomestnemu materinstvu, moškim se zdi sprejemljivejša komercialna, ženskam pa nekomercialna, altruistična oblika nadomestnega materinstva. Ugotovili smo, da obstaja statistično značilna povezanost med sprejemljivostjo reproduktivnega turizma in starostjo. Najvišji odstotek anketirancev v vseh starostnih skupinah meni, da je reproduktivni turizem sprejemljiv. Glede na rezultate raziskave lahko sklepamo, da bi se ob zavedanju pravnih, etičnih, družbenih, religioznih in psiholoških omejitev, ta delež znižal.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, NRT, surogacija, reproduktivni turizem, socialno starševstvo
Objavljeno v DKUM: 14.07.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Problem zaposlovanja žensk v obdobju nosečnosti in materinstva
Eva Hajdinjak, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko zaposlovanja žensk v času nosečnosti in materinstva. V teoretičnem delu smo obravnavali vlogo ženske skozi zgodovino in na trgu dela danes, raziskali smo, kako nosečnost in fizične spremembe privedejo do zdravstvenih težav, ki lahko vplivajo na sposobnost opravljanja dela, ter raziskali slovensko zakonodajo, ki tako ali drugače ščiti nosečnice in matere na trgu dela. Glavni cilji so bili ugotoviti, kakšno je mnenje nosečnic in mater o njihovih pravicah, informiranju in zaposlovanju v obdobju nosečnosti in materinstva, kako delodajalci nosečnicam in materam olajšajo delo na delovnem mestu ter kako delodajalci gledajo na (prihajajočo) naznanitev nosečnosti pri svojih zaposlenih. To smo storili s pomočjo raziskave z uporabo anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da velik del problematike zaposlovanja nosečnic in mater izhaja iz nepoznavanja zakonodaje, bodisi s strani delodajalca bodisi s strani (zaposlenih) žensk. To potrjuje že samo dejstvo, da polovica anketirank priznava, da zakonodaje ne pozna ter da kar 80 % anketirank meni, da imajo ženske z otroki ali nosečnicam na trgu dela slabše pogoje. Nepoznavanje zakonodaje se kaže tudi v tem, da delodajalec, nadrejeni vidijo v noseči zaposleni hudo (finančno) breme, kar seveda ni res, v kolikor oba akterja (zaposlena in delodajalec, nadrejeni) opravlja svoje dolžnosti (npr. da se delodajalec pripravi na odhod delavke na porodniški dopust). Ključnega pomena pa so tudi odnosi med zaposlenimi in nadrejenimi na delovnem mestu in v celotni organizaciji. Slabi medsebojni odnosi lahko nosečnici prinesejo nemalo dodatnega stresa
Ključne besede: zaposlovanje, nosečnost, materinstvo, ženske
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (664,22 KB)

4.
Stres, strategije spoprijemanja s stresom, konflikti vlog in viri socialne podpore pri materah študentkah in zaposlenih materah : magistrsko delo
Anja Brglez, 2022, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je od leta 2015 do leta 2018 število mater študentk narastlo za skoraj 3 % (Statistični urad Republike Slovenije, 2015; Evroštudent, 2018) prav tako pa se Slovenija uvršča med prve tri države članice Evropske unije po zaposlenosti mater (Eurostat, 2019). Ker je usklajevanje zahtev različnih vlog lahko stresno, nas je v magistrski nalogi zanimalo, ali obstajajo razlike v stopnji zaznanega stresa med materami študentkami in zaposlenimi materami, ter kako so različne strategije za spoprijemanje s stresom, konflikti vlog med študijem/delom in družino, zaznana socialna podpora ter sistemska podpora povezani s stopnjo zaznanega stresa pri omenjenih skupinah. Zanimalo nas je tudi, ali obstaja razlika med poznavanjem ter koriščenjem obstoječih oblik sistemske podpore, ter kako je slednje povezano s stopnjo zaznanega stresa. V raziskavi je sodelovalo 922 žensk, od tega 819 (88,70 %) zaposlenih mater, 74 (6,80 %) mater študentk in 41 (2,10 %) zaposlenih mater s statusom študenta, ki jih zaradi nizke udeležbe nismo vključili v raziskavo. Poleg demografskih vprašanj so udeleženke izpolnjevale Lestvico zaznanega stresa – PSS, Vprašalnik spoprijemanja s stresom CISS-21, Vprašalnik konflikta med delom in družino – WFCS, Vprašalnik konflikta med študijskim delom, študentskim delom in družinskim življenjem – MWFSC ter večdimenzionalno lestvico socialne podpore (MSPSS). Obe skupini sta poročali o srednji stopnji stresa, v poznavanju in koriščenju oblik sistemske podpore ni bilo razlik. Raba na problem osredotočenih strategij napoveduje nižjo raven stresa, uporaba virov socialne podpore, zaznava konflikta med študijem/delom in družino pa je povezana z zaznano višjo stopnjo stresa. Med koriščenjem sistemske podpore in zaznanim stresom ni bilo povezanosti.
Ključne besede: Stres, strategije spoprijemanja s stresom, konflikt med študijem in družino, konflikt med delom in družino, viri socialne podpore, oblike sistemske podpore, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 766; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
Pravica do osebne identitete in določitve lastnega izvora pri otrocih spočetih z biomedicinsko pomočjo : magistrsko delo
Urša Plesnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Pravica do določitve lastnega izvora se je v zadnjih nekaj desetletjih izoblikovala v povezavi s pravico do osebne identitete in osebnega razvoja posameznika. V mednarodnem pravu se je pravica do osebne identitete kot samostojna otrokova pravica uveljavila v 8. členu Konvencije o otrokovih pravicah, v evropskem pravnem prostoru pa jo je na podlagi 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah s sodno prakso izoblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Pravica do poznavanja lastnega izvora vključuje dostop do informacij o pomembnih vidikih posameznikovega življenja, zlasti o okoliščinah njegovega rojstva, otroštva in starševskih razmerjih. V zadnjem času se o pravici do določitve lastnega izvora vse pogosteje razpravlja v zvezi s pravico do anonimnosti darovalcev spolnih celic. Obe nasprotujoči si pravici sta zajamčeni v 8. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vse glasnejše so zahteve, da se načelo anonimnosti darovalcev spolnih celic umakne v korist otrokovi pravici do določitve lastnega izvora.
Ključne besede: osebna identiteta, poznavanje lastnega izvora, spoštovanje zasebnega in družinskega življenja, določitev starševstva, določitev materinstva, določitev očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 1062; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
Življenjski poteki žensk brez lastnih otrok v srednji odraslosti
Viktorija Majger, 2020, magistrsko delo

Opis: Kljub temu da je materinstvo tradicionalno pomembna in visoko cenjena vrednota in mnogokrat percipirana tudi kot osrednje poslanstvo za ženske, je po svetu opaziti trend povečevanja deleža žensk, ki nikoli ne postanejo matere. V zahodnih kulturah ostane v kohorti navadno brez otrok vsaj tretjina žensk, vendar so v to število zajete tako ženske, ki so neplodne ali kako drugače nezmožne postati mati, kot tudi tiste, ki se za življenje brez otrok odločijo same. Slednjim posvečamo pozornost v pričujoči nalogi. V magistrski nalogi smo preučevali življenjske poteke žensk v srednji odraslosti, ki so brez otrok po lastni izbiri. Raziskovali smo, kako se tlakuje pot do tovrstne odločitve, katere so skupne prelomnice ali pomembni življenjski dogodki na tej poti, katere vrednotne usmeritve zasledujejo in kako so se odločale. Prav tako smo preverili pojavnost stigme, vezane na odločitev zdravih žensk za življenje brez otrok, in v kakšni obliki se kaže. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu po načelu utemeljene teorije, pri čemer smo izvedli 12 poglobljenih intervjujev. Po dobljenih in analiziranih rezultatih smo s pomočjo računalniškega programa ATLAS.ti oblikovali 66 kod, od tega 3 pametne kode (superkode), iz katerih smo sestavili pet osrednjih konceptov, in sicer investicije časa, prelomnice, stigma – pritiski, odločitve, slika starševstva. Nematerinstvo ni nikoli produkt ene same odločitve, temveč je posledica več odločitev na številnih področjih življenja posameznice tekom časa. Pri tem lahko izpostavimo pomembnost partnerskega odnosa in močno zastopanje odgovornosti do pozitivnih odnosov (do sebe, družine, partnerja, družbe, prihodnosti). V ta vodila je zajeta kombinacija tradicionalnih in postmodernih vrednot. Zaradi rahljanja socialnih norm v družbi je zaznati manjšo stopnjo izkušenj s stigmatizacijo, za ženske pa so družbeno pogojene spolne vloge še vedno jasno postavljene v smeri materinstva.
Ključne besede: življenjski poteki, utemeljena teorija, srednja odraslost, (ne)materinstvo, stigma
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 1078; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Pravna in etična vprašanja reproduktivnega turizma : magistrsko delo
Maja Arlič, 2019, magistrsko delo

Opis: Reproduktivni turizem ali čezmejna reproduktivna pomoč, zajema potovanja oseb iz države stalnega prebivališča v drugo državo, z namenom, da bi tam prejeli reproduktivno storitev, ki v njihovi državi ni dovoljena ali ni na voljo. Takšen pojav sicer ni novost, se pa zaradi razvoja reproduktivnih tehnologij, cenejših letalskih kart in vse pogostejših težav parov z neplodnostjo hitro razvija. Med-tem ko v svetu že nekaj časa predstavlja predmet mnogih diskusij, saj se pravne ureditve reproduktivnih storitev zaradi različnih etičnih, pravnih in verskih vidikov posameznih držav močno razlikujejo, v Sloveniji ni raziskav, ki bi ocenile vzrok in pojavnost reproduktivnega turizma. Pravna raznolikost je v mnogih državah najpogostejši vzrok iskanja čezmejne pomoči, zato so strokovnjaki v preteklih letih že večkrat poskušali z usklajevanji, a do zdaj še neuspešno. Sicer spada Slovenija v sam vrh izvedbe reproduktivnih postopkov, tako da se slovenski pacienti ne odpravljajo v tujino zaradi želje po boljši kakovosti zdravljenja, se pa tako kot večina ostalih držav, tudi Slovenija sooča s pomanjkanjem darovanih spolnih celic. Ravno dolge čakalne liste so pri nas najpogostejši vzrok reproduktivnih potovanj. Cilj magistrskega dela je bila raziskava vzroka, posledic, pojavnih oblik in najaktualnejših pravno etičnih razprav reproduktivnega turizma. Čeprav se na prvi pogled zdi, da prinaša reproduktivni turizem več težav kot koristi, temu vendarle ni tako in ravno možnost čezmejne reproduktivne pomoči marsikomu omogoči močno želeno starševstvo, kljub temu da v matični državi to ni bilo izvedljivo. Ob vzpostavitvi mednarodnega registra reproduktivnih postopkov, povišanju zneska povračila darovalcem spolnih celic ter ozaveščanju pacientov o potencialnih težavah, s katerimi se lahko soočijo, bi lahko tudi ta pojav začeli obravnavati kot ljudem koristen.
Ključne besede: reproduktivni turizem, čezmejna reproduktivna pomoč, pravna vprašanja, etična vprašanja, neplodnost, zdravljenje neplodnosti v tujini, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1285; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

8.
Stališča mladih do žensk brez otrok
Mojca Pevec Satler, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskan odnos mladih do žensk brez otrok. Opredeljena je družbena vloga ženske, ki je najbolj determinirana z materinstvom. To naj bi predstavljalo temeljno identiteto vsake ženske, ki se prične oblikovati že v otroštvu. Predstavljena so stališča različnih družbenih skupin do (ne)materinstva, hkrati pa so opisani načini soočanja žensk brez otrok z družbeno stigmo in stereotipi. Namen magistrskega dela je predstaviti stališča mladih do žensk brez otrok, hkrati pa ovrednotiti vplive različnih dejavnikov na oblikovanje stališč. Zanimala nas je tudi želja anketirank o prevzemanju materinske vloge v prihodnosti. Raziskava je potekala na vzorcu 154 mladih, starih od 15 do 29 let. Sodelovalo je 29 moških in 125 žensk. Analiza podatkov je pokazala, da so v povprečju stališča mladih na raziskanem vzorcu do žensk brez otrok pozitivna. Razlike v odgovarjanju na vprašanja glede na različne dejavnike pa smo ugotovili s parametričnimi in neparametričnimi preizkusi. Rezultati so pokazali, da so razlike v odgovarjanju na vprašanja statistično značilne pri spolu in stopnji religioznosti. Večina mladih (87,7 %) v raziskavi meni, da vloga vsake ženske ni postati mama. Ženske v raziskavi pa si v večini (86,4 %) želijo postati mame.
Ključne besede: ženske brez otrok, materinstvo, stališča mladih, stigma, stereotipi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1545; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Nadomestno materinstvo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sara Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Napredek v tehnološkem razvoju je pripomogel tudi k razvoju novih, sodobnih reproduktivnih tehnik in s tem omogočil uporabo nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo je ena izmed možnosti, za katero se odločijo tako heteroseksualni, kot homoseksualni pari, ki si želijo ustvariti življenje z otroki. Nadomestno materinstvo je praviloma posledica postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo,kjer pride do nosečnosti nadomestne matere na ne tradicionalen način, torej na drugačen način kot s spolnim odnosom. Ženska oziroma nadomestna mati v večini primerov za denar ali za neko korist zanosi in rodi otroka v dogovoru s tretjo osebo, ki potem tega otroka posvoji. Večina teh nadomestnih mater je iz nižjega kastnega sistema, kjer jih družine prisilijo v tovrstno dejanje, da se lahko preživijo. Maternice teh žensk so uporabljene kot tovarne za najem. In s tem se kaže izkoriščanje žensk v socialnih stiskah za nadomestno materinstvo, otroka pa ponižuje na raven stvari, s katero je dopustno trgovati. Trgovanje z otroki je kvalificirana oblika trgovanja z ljudmi, s katerim se ukvarjajo številne kriminalne združbe, katerim je cilj dodaten zaslužek. Z denarjem lahko kupiš marsikaj, pri nadomestnem materinstvu pa se z odkupom otroka, otrok odtuji od prsi matere in tu se postavlja vprašanje, ali ima človeško življenje ceno in ali je tako dejanje etično in moralno sprejemljivo, saj, ni v skladu s človekovimi pravicami in dostojanstvom žensk. Po svetu je na tisoče sirot, ki nimajo družine, zato ne bi smelo biti nobene potrebe po takih potencialno suženjskih oblikah poti do otroka, samo zato, da starši dobijo v roke svoj genski material. Kdor iskreno čuti notranjo potrebo po tem, da bi skrbel za otroka in ga imel rad, jo lahko odlično in v celoti poteši tudi s tujim otrokom.
Ključne besede: diplomske naloge, nadomestno materinstvo, izkoriščanje žensk, trgovanje z ljudmi
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1353; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (743,34 KB)

10.
Odnos mater do priročnikov za vzgojo in iskanje socialne opore
Andreja Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšen odnos imajo matere do priročnikov za vzgojo otrok, kje iščejo socialno oporo in katerim virom socialne opore zaupajo. Pri tem je bila preverjena vloga vzgojnega stila, stopnja izobrazbe, vrsta izobrazbe in poklica matere. V raziskavi so sodelovale 204 matere, ki imajo otroke, stare med 3 in 6 let. Ugotovili smo, da bolj izobražene matere pogosteje uporabljajo priročnike kot manj izobražene. Matere s pedagoško izobrazbo v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, strokovni literaturi in se udeležujejo predavanj za starše, bolj pa tudi zaupajo tem nasvetom kot matere z nepedagoško izobrazbo. Matere, ki opravljajo pedagoške poklice, v večji meri nasvete iščejo v strokovnih revijah, v strokovni literaturi ter se udeležujejo predavanj za starše. Sledijo matere, ki opravljajo nepedagoške poklice, in nezaposlene matere. Matere, ki so svoj vzgojni stil v največji meri ocenile kot avtoritarnega, priročnike za vzgojo otrok berejo v najmanjši meri. Matere, ki so ocenile svoj vzgojni stil za avtoritativen, se ob vzgojnih dilemah po pomoč obrnejo na svojega partnerja, tem nasvetom pa tudi bolj zaupajo. Tiste matere, ki so svoj vzgojni stil ocenile kot permisiven, manj zaupajo nasvetom, ki jih preberejo v strokovnih revijah, knjigah oz. priročnikih.
Ključne besede: vzgoja, priročniki za vzgojo, socialna opora, vzgojni stili, materinstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1108; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 2.7 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici