| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, magistrsko delo

Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 334; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

2.
Razvoj in evalvacija preventivno-intervencijskega programa za preprečevanje medvrstniškega nasilja med otroki in mladostniki v vzgojnem zavodu
Roberta Kurbus, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem znotraj vseh izobraževalnih ustanov, raziskave pa poročajo o posebej pogostih primerih znotraj vzgojnih zavodov. Otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih spadajo v ogroženo skupino, ki je izpostavljena številnim dejavnikom tveganja. Veliko jih doživi različne oblike zlorab že znotraj primarne družine, večinoma pa so pri njih prisotne tudi čustvene in vedenjske motnje. V raziskavi nas je zanimala dinamika medvrstniškega nasilja znotraj vzgojnih zavodov. Glavni cilj raziskave je bil, da na podlagi anket o medvrstniškem nasilju, ki so jih izpolnjevali otroci in mladostniki, nameščeni v vzgojnem zavodu, in intervjujev vzgojiteljev iz zavoda razvijemo in evalviramo preventivno-intervencijski program za preprečevanje medvrstniškega nasilja v vzgojnem zavodu. Rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo baterije vprašalnikov večinoma niso pokazali statistično pomembnih sprememb v različnih izidih otrok in mladostnikov po izvedbi programa. V interpretaciji smo poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja ter predstaviti mogoče vzroke za dobljene rezultate. Kot glavno vodilo za oblikovanje in izvedbo programov v prihodnje priporočamo predvsem prilagoditev vsebin in izvedbe starosti udeležencev ter hkratno vključitev celotnega sistema (učiteljev, staršev, otrok in mladostnikov ter vzgojiteljev). Ker se nasilje v vzgojnih zavodih prepogosto dojema kot normalen del vsakdana, zaključujemo, da je delo na tem področju vsekakor pomembno, smiselno in potrebno.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, vzgojni zavodi, medvrstniško nasilje, preventivno-intervencijski program
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 476; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

3.
Vloga vzgojitelja v življenju otroka/mladostnika v Mladinskem domu Maribor
Anja Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučili, kakšna je vloga vzgojitelja v življenju otroka oziroma mladostnika v Mladinskem domu Maribor. V teoretičnem delu opisujemo vzgojne ustanove, otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter mladinske domove. Posebno pozornost smo namenili Mladinskemu domu Maribor in različnim vlogam vzgojitelja v življenju otroka in mladostnika v mladinskem domu. V empiričnem delu je sodelovalo 80 otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor, 36 fantov in 44 deklet, starih od 9 do 21 let. Proučevali smo, kako se otroci in mladostniki počutijo v mladinskem domu, kako vidijo vzgojitelja in kakšno vlogo predstavlja v njihovem življenju. Ugotovitve smo preučili glede na spol, starost in dolžino bivanja otrok in mladostnikov v Mladinskem domu Maribor. Ugotovili smo, da je večina otrok in mladostnikov mnenja, da imajo dobre odnose z vzgojitelji in njihovimi matičnimi vzgojitelji. Vzgojiteljem v največji meri pripisujejo vlogo zaupnika, tisti, ki v mladinskem domu bivajo dlje časa, pa so pogosteje vzgojitelje označili tudi kot nadomestno družino. Prav tako smo ugotovili, da otroci in mladostniki vzgojiteljem veliko vlogo pripisujejo pri reševanju institucionalnega nasilja in pri vzpodbujanju samostojnosti. Ugotovili smo tudi, da je ena izmed pomembnejših vlog vzgojitelja biti učitelj otrokom in mladostnikom v Mladinskem domu Maribor.
Ključne besede: otroci/mladostniki, vzgojitelji, Mladinski dom Maribor, čustvene motnje, vedenjske motnje
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 677; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji z vidika ravnateljev
Sanja Jerenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Otroci in mladostniki so v vzgojne zavode nameščeni takrat, ko čustvene in vedenjske motnje pri njih napredujejo do te mere, da so vsi poskusi izboljšanja stanja neuspešni. Namen magistrske naloge je predstavitev in obravnava delovanja vzgojnih zavodov v Sloveniji, saj je to področje pri nas še precej neraziskano. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrok in mladostnikov, napotenih v vzgojne zavode in potek postopka namestitve v vzgojni zavod. V nadaljevanju so opisani programi in cilji dela vzgojnih zavodov, profili zaposlenih v vzgojnih zavodih ter njihove izobraževalne in vzgojne dejavnosti. Na koncu so izpostavljena načela vzgojnega delovanja vzgojnih zavodov. V empiričnem delu magistrske naloge smo z ravnatelji štirih (od sedmih) vzgojnih domov v Sloveniji, s pomočjo strukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo o delovanju vzgojnih domov v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vzgojni zavodi sprejemajo različno populacijo otrok in mladostnikov. V vzgojne zavode otroke in mladostnike najpogosteje nameščajo centri za socialno delo. Po mnenju ravnateljev so najpogostejši vzroki za nastanek čustvenih in vedenjskih motenj ter posledično namestitev v vzgojni zavod neustrezne družinske razmere. Cilj bivanja v vzgojnih zavodih je priprava na samostojno življenje. Ravnatelji so izpostavili tudi nekatere težave s sistemsko urejenostjo delovanja vzgojnih zavodov, še posebej z avtonomnostjo in z zakonodajo, ki vzgojne zavode uvršča pod vejo šolstva.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene in vedenjske motnje, ravnatelji
Objavljeno: 20.09.2019; Ogledov: 991; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 532; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

6.
7.
Psihopatija : vrojena ali privzgojena?
Bojan Beber-Vovk, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, ali je psihopatija vrojena ali prirojena. To smo storili na podlagi teoretične raziskave področja psihopatije in različnih vidikov njenega delovanja. Uvodoma smo psihopatijo definirali, pri tem pa smo upoštevali različne vidike, saj enotne definicije ni. Povzeli smo ugotovitve in opažanja avtorjev vplivnih del, na področju psihopatije, ki so prispevala k sodobnemu dojemanju psihopatije v znanosti ter pravosodnih sistemih v zahodnemu delu sveta. Različne poglede smo povezali na podlagi njihove sorodnosti in konsenza o posameznih značilnostih psihopatije. Ugotovili smo, da je za psihopatijo osrednji afektivni vidik posameznikovega delovanja, in sicer gre za pomanjkanje vesti in obžalovanja, pomanjkanje ali odsotnost empatije ter čustveno hladnost. Te osebnostne simptome pogosto spremljajo negativni vedenjski simptomi. V kronološkem vrstnem redu smo predstavili pojav psihopatije ter njenih simptomov skozi zgodovino. Razložili smo okoljske, genetske, biokemijske ter evolucijske izvore psihopatije. Na podlagi naših ugotovitev o psihopatiji ter njenih izvorih pa smo razpravljali o osrednjem problemu teme te diplomske naloge: ali je psihopatija vrojena ali privzgojena. Ugotovili smo, da so lahko vrojene zgolj biokemijske predispozicije, ki so podlaga osebnostnim nagnjenostim. Te nagnjenosti pa lahko ob prisotnosti specifičnih okoljskih dejavnikov pripeljejo do razvoja psihopatije.
Ključne besede: psihopatija, antisocialno vedenje, vedenjske motnje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 1512; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (255,83 KB)

8.
SOCIALNE SPRETNOSTI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI
Boris Kovšca, 2013, diplomsko delo

Opis: Učenci s čustvenimi in vedenjskimi problemi kažejo visoko stopnjo motečega vedenja, primanjkljaje na področju socialnih spretnosti in na učnem področju. Težave imajo pri oblikovanju in vzdrževanju zadovoljivih medosebnih odnosov, izkazovanju prosocialnih vedenjskih vzorcev in socialni sprejetosti s strani vrstnikov in učiteljev. Glavni namen naše študije je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v socialnih spretnostih med učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (ČVM) in njihovimi vrstniki, ter na katerih področjih socialnih spretnosti prihaja do težav. Primerjali smo vzorec 32 učencev s ČVM v starosti od 12 do 16 let – 29 dečkov in 3 dekleta, ki obiskujejo ločene razrede na Osnovni šoli Veržej in prejemajo dodatno strokovno pomoč za otroke s ČVM – z 32 učenci brez ČVM. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Vprašalnik o medosebnih težavah v mladostništvu, Test socialnih spretnosti za otroke in mladostnike in Vprašalnik o učnem uspehu, ki so jih izpolnili učenci. Zaključki študije so potrdili rezultate drugih študij, da imajo učenci s ČVM primanjkljaje na področju socialnih spretnosti. Otroci s ČVM imajo statistično signifikantno več problemov v odnosih s prijatelji, prav tako kažejo statistično signifikantno več sovražnosti in sebičnosti v odnosih z vrstniki, kaže se tudi težnja po manjši asertivnosti v primerjavi z vrstniki. Potrdili smo tudi statistično signifikantno razliko v učnem uspehu med obema skupinama učencev.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, socialne spretnosti, zavodska vzgoja, vrstniki, medosebne težave v mladostništvu, učni uspeh
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2847; Prenosov: 685
.pdf Celotno besedilo (647,49 KB)

9.
Stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Kramolc, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje stres zaposlenih v specifični vzgojno izobraževalni ustanovi. Razdeljena je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so podrobno predstavljene različne definicije stresa, biologija stresa, vrste stresa, stresorji, simptomi stresa in obvladovanje le tega. S pomočjo strokovne literature sem opisala otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, kaj so vzroki za nastanek teh motenj in kaj so cilji dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V nadaljevanju sem predstavila tudi specifični vzgojno izobraževalni zavod, kjer se ukvarjajo z otroki in mladostniki v času šolanja, ki imajo težave pri odraščanju in prilagajanju na socialno okolje, doma pa nimajo ustreznih pogojev za življenje, in z otroki, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje. V empiričnem delu so prikazani rezultati anketnega vprašalnika, s pomočjo katerega sem želela potrditi ali ovreči domneve. Postavila sem pet domnev, tri domneve sem potrdila in dve domnevi ovrgla, in sicer: domneve delo učitelja in vzgojitelja je stresno, učiteljem in vzgojiteljem za premagovanje stresne situacije najbolj pomaga športna aktivnost in stres na delovnem mestu vpliva na zasebno življenje smo potrdili, domnevi: učitelji se lažje soočajo s stresom na delovnem mestu kot vzgojitelji in učitelji in vzgojitelji, ki se udeležujejo vsaj treh aktivnosti vodenih s strani zavoda, stres doživljajo manj pogosto pa sem ovrgla.
Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, vzgojni zavodi, zaposleni, učitelji, vzgojitelji, stres, stresorji, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2013; Ogledov: 1779; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (687,77 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici