| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje in izkušnje študentov zdravstvene nege o aplikaciji intramuskularne injekcije
Urška Dolajš, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Intramuskularna injekcija je eden izmed pristopov za aplikacijo zdravil, ki se v zdravstveni negi najpogosteje uporablja. Pri tem gre za aplikacijo zdravila globoko v mišično tkivo. Zanimale so nas izkušnje študentov zdravstvene nege o aplikaciji intramuskularne injekcije ter poznavanje le-te. Metode: Za izdelavo empiričnega dela diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo. V raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika vključili 120 rednih in izrednih študentov zdravstvene nege ene izmed slovenskih zdravstvenih fakultet. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike in jih obdelali v računalniškem programu IBM Statisctical Package for Social Science ter Microsoft Excel. Rezultati: Večina študentov zdravstvene nege (57 %) v praksi najpogosteje uporablja aplikacijo intramuskularne injekcije na dorzoglutealnem področju. Ventroglutealno področje, ki je v novejši literaturi označeno kot prednostno mesto, jim v večini ni poznano (12 %). Študenti ne znajo določiti mesta (12 %), prisoten je strah poškodovanja pacienta (11 %), nimajo ustreznega znanja (13 %). Najpogostejši odgovor pa je bil, da tega mesta za aplikacijo intramuskularne injekcije niso navajeni (16 %). Ventroglutealno področje uporablja le 6 % študentov zdravstvene nege. Razprava in sklep: Študenti zdravstvene nege so premalo izobraženi o pomenu ventroglutealnega mesta ter o utemeljenih smernicah za aplikacijo intramuskularne injekcije. Do razlik prihaja že med poučevanjem na fakulteti in kliničnim usposabljanjem v kliničnem okolju, kjer se aplikacija intramuskularne injekcije večinoma izvaja po tradicionalni metodi dela.
Ključne besede: intramuskularna injekcija, študenti zdravstvene nege, znanje, intramuskularna uporaba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 57; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Bolnišnični model zaposlovanja v zdravstveni negi in izidi pacientov
Saša Verdnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Izvajalci zdravstvene nege predstavljajo največjo delovno silo pri obravnavi pacientov. Zadostno število usposobljenih izvajalcev zdravstvene nege je za kakovostno in varno zdravstveno nego pacientov izrednega pomena. Namen magistrskega dela je preučiti učinek zaposlovanja in usposabljanja v zdravstveni negi na izide, povezane s pacienti v bolnišničnem okolju. Metode: V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na temo raziskane tematike. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE in Cochrane Library. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, jih kritično ocenili in razvrstili po hierarhiji dokazov. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav, ki smo jih po hierarhiji razvrstili v sistematične preglede, posamezne randomizirane klinične raziskave ter sistematični pregled opazovalnih raziskav. Bolnišnični model zaposlovanja pripomore h kakovostnejši in varnejši zdravstveni negi in oskrbi. Prav tako se ob zadostnem številu zaposlenih lahko več časa nameni komunikaciji s pacienti. Usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege lahko zmanjša negativne izide, ki jih je možno preprečiti z ustreznim znanjem z določenega področja (poškodbe tkiva zaradi tlaka, zamenjava zdravil ipd.). Razprava in zaključek: Dodajanje zaposlenih v zdravstveni negi pripomore k boljšim izidom pri pacientih. Za zagotavljanje optimalne obravnave v času hospitalizacije je izredno pomembna usposobljenost izvajalcev zdravstvene nege na različnih področjih dela, zaradi česar je treba spodbujati vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje.
Ključne besede: izvajalci zdravstvene nege, modeli zaposlovanja, usposabljanje v zdravstveni negi, izidi pri pacientih
Objavljeno v DKUM: 22.08.2022; Ogledov: 308; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (923,00 KB)

3.
Stališča in prepričanja študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi
Doroteja Trdin, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Študenti zdravstvene nege so prihodnost zdravstva; kot bodoči zdravstveni delavci, bi morali z visoko precepljenostjo biti za zgled splošnemu prebivalstvu. Raziskave pa kažejo, da je precepljenost med študenti in med slovenskim prebivalstvom nizka. Namen zaključenega dela je ugotoviti, kako visoka je precepljenost študentov zdravstvene nege proti gripi. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Za pregled stališč in prepričanj študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi je bil uporabljen vprašalnik, katerega je izpolnilo 138 študentov zdravstvene nege. Raziskava je potekala v decembru 2020 in v januarju 2021. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS. Rezultati: Med študenti zdravstvene nege, ki so sodelovali v raziskavi, se jih je cepilo 35 %. Najpogostejši odgovor pri študentih je bil, da so se cepili zato, da so varovali lastno zdravje, drugi najpogostejši odgovor je bil, da jim je bilo ponujeno brezplačno. Najpogostejši razlog za zavračanje cepiva pa je bil, da anketiranci nikoli niso imeli gripe, drugi najpogostejši odgovor pa je strah pred stranskimi učinki. Zaključki: Omejitve povečanja precepljenosti študentov zdravstvene nege so strah pred stranskimi učinki ter mnenje študentov, da se ne počutijo ogrožene, da bi zboleli z gripo. Precepljenost bi lahko povečali z ukrepi za povišanje precepljenosti.
Ključne besede: Gripa, cepljenje študentov zdravstvene nege, stališča, prepričanja
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Položaj zaposlenih v zdravstveni negi
Vivian Kopač, 2022, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K, 2017) in nato tudi s sprejetjem dokumenta Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege naj bi dokončno določili pripadajoče delovne naloge delovnima mestoma tehnika zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre ter poizkušali rešiti problem pomanjkanja kadra v zdravstveni negi. V ta namen 38. člen ZZDej-K predvideva, da se vsem tehnikom zdravstvene nege, ki izpolnjujejo pogoje tega člena, ponudi možnost za sklenitev pogodbe za opravljanje dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. Ti morajo v vnaprej določenem roku tudi pridobiti licenco. V teoretičnem delu zaključnega dela smo natančneje predstavili dejavnost zdravstvena nega, obe delovni mesti, ZZDej-K in teorijo kompetenc. Kot cilj raziskave smo si zastavili ugotovitev vpliva ZZDej-K na delovne razmere, razmere v odnosih znotraj zdravstvenih timov in ali so zaposleni seznanjeni z zakonom. Presodili smo, da vpeljava sprememb še vedno traja in da trenutne razmere zaradi covida-19 vplivajo na kadrovske razmere v zdravstveni negi, zato smo po končani interpretaciji pridobljenih rezultatov ankete predlagali ponovitev raziskave po določenem času, da bi tako preverili, ali se je kadrovska slika v zdravstveni negi izboljšala.
Ključne besede: zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, tehnik zdravstvene nege, kompetence, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 594; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Znanje in odnos študentov zdravstvene nege do preprečevanja razjed zaradi pritiska
Valentina Grm, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Razjeda zaradi pritiska, znana tudi kot preležanina ali dekubitus nastane zaradi lokalnega pritiska na kožo ali tkivo in delovanja strižnih sil. V kliničnem okolju predstavljajo problem za paciente ter zdravstveno osebje. Namen raziskave je bil raziskati znanje in odnos študentov zdravstvene nege do preprečevanja razjed zaradi pritiska. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketiranja na priložnostnem vzorcu 103 študentov zdravstvene nege v eni izmed zdravstvenih fakultet v Severovzhodni Sloveniji. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Več kot 50 % študentov zdravstvene nege je izkazalo zadostno znanje o preprečevanju razjed zaradi pritiska. Statistično pomembnih razlik v povprečnem znanju med podiplomskimi in dodiplomskimi študenti nismo zaznali. Pri ugotavljanju odnosa do preprečevanja razjed študentov zdravstvene nege smo ugotovili, da imajo pozitiven odnos do preprečevanja razjed, saj so dosegli povprečno 29,8 od skupno 52 možnih točk, kar je več kot polovica. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo študenti zadostno znanje in pozitiven odnos do preprečevanja razjed zaradi pritiska. Za doseganje izboljšav v zdravstveni negi in praksi morajo študenti zdravstvene nege osvojiti znanja na vseh področjih preprečevanja razjed zaradi pritiska, kot so pravilna lega pacienta, prehranjenost, notranji in zunanji dejavniki. Naša raziskava lahko pripomore k izboljšanju znanja o preprečevanju razjed zaradi pritiska pri študentih zdravstvene nege.
Ključne besede: razjeda zaradi pritiska, študenti zdravstvene nege, zdravstvena nega, odnos, znanje.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 506; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (719,21 KB)

6.
Stili vodenja v povezavi z zadovoljstvom bolnikov
Katarina Grm, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Od stila vodenja, ki ga prevzame vodja v zdravstveni negi, so odvisni zadovoljstvo bolnikov in drugi kazalniki kakovosti v zdravstveni negi. Namen magistrskega dela je bil raziskati prevladujoči stil vodenja in povezanost le-tega z zadovoljstvom bolnikov. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovani instrument sta bila uporabljena dva validirana vprašalnika: vprašalnik multifaktorskega vodenja in vprašalnik zadovoljstva bolnikov s kakovostjo zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 179 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki niso na vodilnih delovnih položajih, in 168 bolnikov. Raziskava je potekala na eni izmed klinik v zdravstveni instituciji na severovzhodu Slovenije. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS. Za preverjanje hipotez smo uporabili Binomski test in Mann-Whitneyev U-test. Rezultati: Na večini (80 %) raziskovanih oddelkov je prisoten transformacijski stil vodenja. Bolniki so bili najmanj zadovoljni (povprečna vrednost = 3,30) z obveščanjem svojcev, prijateljev glede stanja in potreb ter truda medicinskih sester, da so zagotovile, da so lahko svojci, prijatelji pomagali pri njihovi negi in zdravljenju. Najvišje (povprečna vrednost = 4,13) so bolniki ocenili odzivnost, hitrost medicinskih sester, ko so jo potrebovali. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je na oddelkih, kjer je prisotno transformacijsko vodenje, stopnja zadovoljstva bolnikov večja kot na oddelkih, kjer je prisotno transakcijsko vodenje. Od stila vodenja je odvisno zadovoljstvo zaposlenih in bolnikov. Zadovoljnejši zaposleni so uspešnejši in učinkovitejši na delovnem mestu, kar pripomore k večji kakovosti in večjemu zadovoljstvu uporabnikov storitev.
Ključne besede: stili vodenja, zadovoljstvo bolnikov, zdravstvena nega, kakovost zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

7.
Spalne navade študentov zdravstvene nege
Marjetka Kelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomanjkanje spanja je velik problem v današnjem svetu. Skupina, ki spanje še posebej zanemarja so študenti. Metode: V teoretičnem delu zaključne naloge smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo s filozofijo pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V obravnavo smo vključili 103 ankete. Podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege ne spijo priporočenega števila ur, kar je problem predvsem tekom tedna, saj takrat spijo manj kakor čez vikend oz. med prostimi dnevi. Med vikendom in prostimi dnevi hodijo spat pozneje, pozneje se tudi zbujajo. Da zaspijo jih največ (34 %) potrebuje 10 minut. Polovica študentov ima težave s spanjem nekajkrat mesečno. Na kvaliteto njihovega spanca najbolj vpliva stres. Kar 53,4 % študentov se pogosto počuti utrujeno. Občasno se popoldanskega spanca poslužuje 55 % študentov. Po njihovem mnenju je potrebnih 7-8 ur spanca, da se počutijo spočite. 55 % jih ima občasno težave s koncentracijo. 92 % jih je mnenja, da spanec vpliva na razpoloženje. Med izpitnim obdobjem študenti spijo manj kot po navadi. Pred spanjem jih večina uporablja telefon, katerega ima v spalnici kar 96 % študentov. Najbolj priljubljen položaj spanja je na boku. Študenti so s svojim ležiščem zadovoljni. Diskusija in zaključek: Nezdrave spalne navade negativno vplivajo na študente. Če želijo boljši spanec je potrebno, da spremenijo svoje spalne navade in da so ozaveščeni o posledicah pomanjkanja spanja.
Ključne besede: spanje, študenti, študenti zdravstvene nege, pomanjkanje spanja, kvaliteta spanja
Objavljeno v DKUM: 24.12.2020; Ogledov: 760; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (860,91 KB)

8.
Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okolju
Maja Gradišnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila. Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo. Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 775; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (412,55 KB)

9.
Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji
Jošt Beguš, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo izraz akademski doping ter pregledali in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili študenti na treh visokošolskih institucijah v Sloveniji, kjer se izvaja program zdravstvene nege. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili 85 % razširjenost izdelkov z blagimi psihoaktivnimi učinki in 15 % razširjenost močnejših psihoaktivnih učinkovin za namene akademskega dopinga. Razprava: Ugotovili smo, da se posluževanje akademskega dopinga glede na spol ne razlikuje. Prav tako smo predstavili najpogosteje uporabljene učinkovine za namene akademskega dopinga. Primerjali smo rezultate svoje raziskave z rezultati drugih (tujih) raziskav ter ugotovili, da je odstotek razširjenosti akademskega dopinga pri študentih zdravstvene nege v Sloveniji primerljiv z odstotkom razširjenosti akademskega dopinga študentov drugih študijskih programov, na drugih visokošolskih zavodih ter v drugih državah. Sklep: Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji smo ocenili na relativno nizko. Raziskava je prav tako pokazala, da študenti zdravstvene nege po večini niso naklonjeni akademskemu dopingu ter da bolj odprte regulacije s tega področja ne bi podprli.
Ključne besede: akademski doping, droge, alkohol, študenti zdravstvene nege
Objavljeno v DKUM: 30.06.2020; Ogledov: 772; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Pojavnost in obvladovanje stresa med študenti zdravstvene nege
Maša Silovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Vsak posameznik kdaj v življenju doživlja stres, zaradi katerega se lahko počuti ogroženo. Do stresa prihaja že tekom izobraževanja, zato predstavlja te del vsakdanjega življenja študentov. Namen zaključnega dela je raziskati pojavnost stresa in strategije obvladovanja stresa med študenti zdravstvene nege. Raziskovalne metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za analizo hipotez smo uporabili hi-kvadrat preizkus in binomski test. Rezultati: V raziskavi je 74,1 % študentov ocenilo, da doživlja zmerno stopnjo stresa. Rezultati glede na spol so pokazali, da so tako študenti kot študentke doživljali podobno stopnjo stresa (χ2 = 1,252; p = 0,535), prav tako so redni in izredni študenti poročali o podobni stopnji stresa (χ2 = 2,531; p = 0,282). Študenti tretjega letnika so navajali višjo stopnjo stresa v primerjavi s študenti prvega letnika (χ2 = 11,970; p = 0,003). Diskusija in zaključek: Študenti zdravstvene nege se med izobraževanjem poleg vsakdanjih težav srečujejo tudi z izobraževalnimi in kliničnimi stresorji. Večinoma uporabljajo pozitivne mehanizme obvladovanja stresa. Uspešno obvladovanje stresa pripomore k zmanjšanju negativnega učinka na zdravje.
Ključne besede: zaznani stres, stresorji, medicinska sestra, izobraževanje zdravstvene nege, strategije obvladovanja.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1023; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (824,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici