| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 74
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Spalne navade študentov zdravstvene nege
Marjetka Kelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomanjkanje spanja je velik problem v današnjem svetu. Skupina, ki spanje še posebej zanemarja so študenti. Metode: V teoretičnem delu zaključne naloge smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo s filozofijo pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V obravnavo smo vključili 103 ankete. Podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege ne spijo priporočenega števila ur, kar je problem predvsem tekom tedna, saj takrat spijo manj kakor čez vikend oz. med prostimi dnevi. Med vikendom in prostimi dnevi hodijo spat pozneje, pozneje se tudi zbujajo. Da zaspijo jih največ (34 %) potrebuje 10 minut. Polovica študentov ima težave s spanjem nekajkrat mesečno. Na kvaliteto njihovega spanca najbolj vpliva stres. Kar 53,4 % študentov se pogosto počuti utrujeno. Občasno se popoldanskega spanca poslužuje 55 % študentov. Po njihovem mnenju je potrebnih 7-8 ur spanca, da se počutijo spočite. 55 % jih ima občasno težave s koncentracijo. 92 % jih je mnenja, da spanec vpliva na razpoloženje. Med izpitnim obdobjem študenti spijo manj kot po navadi. Pred spanjem jih večina uporablja telefon, katerega ima v spalnici kar 96 % študentov. Najbolj priljubljen položaj spanja je na boku. Študenti so s svojim ležiščem zadovoljni. Diskusija in zaključek: Nezdrave spalne navade negativno vplivajo na študente. Če želijo boljši spanec je potrebno, da spremenijo svoje spalne navade in da so ozaveščeni o posledicah pomanjkanja spanja.
Ključne besede: spanje, študenti, študenti zdravstvene nege, pomanjkanje spanja, kvaliteta spanja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 318; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (860,91 KB)

2.
Doživljanje študentov zdravstvene nege ob incidentih v kliničnem okolju
Maja Gradišnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Tekom kliničnega usposabljanja študentov prihaja zaradi različnih dejavnikov do incidentov, težava nastopi, ko le-ti ostanejo zamolčani. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati doživljanje študentov zdravstvene nege ob danem incidentu v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Analizo zbranih podatkov smo opravili z metodo tematske analize besedila. Rezultati: Identificirali smo tri glavne teme: doživljanje neprijetnih občutkov ob pojavu incidenta, ravnanje ob pojavu incidenta in vzroki incidentov. Študenti zdravstvene nege se ob pojavu incidentov, ki so posledica individualnih in organizacijskih dejavnikov, počutijo neprijetno. Ustrezno ukrepajo v primeru poškodbe z ostrim predmetom. Do razlik prihaja v poročanju incidentov, predvsem zaradi strahu pred stigmatizacijo. Diskusija in zaključek: Potrebno je ustvariti zaupljivejši odnos in okolje med zaposlenimi v kliničnem okolju, kliničnimi mentorji in študenti zdravstvene nege ter ustvariti neobtožujočo učno kulturo. Temeljnega pomena je, da študenti zdravstvene nege vedo ukrepati v primeru incidenta in imajo na razpolago kliničnega mentorja, kateremu poročajo o incidentu. Tako v kliničnem okolju kot tudi na univerzi se je potrebno pogovarjati o incidentih. Predlagamo vključitev teoretičnih vsebin in izvajanje klinične supervizije v zdravstveni negi v okviru teoretičnega in kliničnega usposabljanja.
Ključne besede: študenti zdravstvene nege, klinično usposabljanje, incident, doživljanje, sporočanje
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 368; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (412,55 KB)

3.
Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji
Jošt Beguš, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo izraz akademski doping ter pregledali in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili študenti na treh visokošolskih institucijah v Sloveniji, kjer se izvaja program zdravstvene nege. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili 85 % razširjenost izdelkov z blagimi psihoaktivnimi učinki in 15 % razširjenost močnejših psihoaktivnih učinkovin za namene akademskega dopinga. Razprava: Ugotovili smo, da se posluževanje akademskega dopinga glede na spol ne razlikuje. Prav tako smo predstavili najpogosteje uporabljene učinkovine za namene akademskega dopinga. Primerjali smo rezultate svoje raziskave z rezultati drugih (tujih) raziskav ter ugotovili, da je odstotek razširjenosti akademskega dopinga pri študentih zdravstvene nege v Sloveniji primerljiv z odstotkom razširjenosti akademskega dopinga študentov drugih študijskih programov, na drugih visokošolskih zavodih ter v drugih državah. Sklep: Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji smo ocenili na relativno nizko. Raziskava je prav tako pokazala, da študenti zdravstvene nege po večini niso naklonjeni akademskemu dopingu ter da bolj odprte regulacije s tega področja ne bi podprli.
Ključne besede: akademski doping, droge, alkohol, študenti zdravstvene nege
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 373; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Pojavnost in obvladovanje stresa med študenti zdravstvene nege
Maša Silovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Vsak posameznik kdaj v življenju doživlja stres, zaradi katerega se lahko počuti ogroženo. Do stresa prihaja že tekom izobraževanja, zato predstavlja te del vsakdanjega življenja študentov. Namen zaključnega dela je raziskati pojavnost stresa in strategije obvladovanja stresa med študenti zdravstvene nege. Raziskovalne metode: Izvedba raziskave je temeljila na kvantitativni metodologiji. Uporabili smo opisno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Za analizo hipotez smo uporabili hi-kvadrat preizkus in binomski test. Rezultati: V raziskavi je 74,1 % študentov ocenilo, da doživlja zmerno stopnjo stresa. Rezultati glede na spol so pokazali, da so tako študenti kot študentke doživljali podobno stopnjo stresa (χ2 = 1,252; p = 0,535), prav tako so redni in izredni študenti poročali o podobni stopnji stresa (χ2 = 2,531; p = 0,282). Študenti tretjega letnika so navajali višjo stopnjo stresa v primerjavi s študenti prvega letnika (χ2 = 11,970; p = 0,003). Diskusija in zaključek: Študenti zdravstvene nege se med izobraževanjem poleg vsakdanjih težav srečujejo tudi z izobraževalnimi in kliničnimi stresorji. Večinoma uporabljajo pozitivne mehanizme obvladovanja stresa. Uspešno obvladovanje stresa pripomore k zmanjšanju negativnega učinka na zdravje.
Ključne besede: zaznani stres, stresorji, medicinska sestra, izobraževanje zdravstvene nege, strategije obvladovanja.
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 579; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (824,91 KB)

5.
Izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju
Melita Pernek, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Agresija in nasilje sta velik družbeni problem v številnih državah in vedno večji problem tudi v zdravstvenih ustanovah. Nasilje ima negativen vpliv na člane negovalnega tima in tudi potencialno na študente zdravstvene nege, ki opravljajo prakso v kliničnem okolju, saj lahko povzroči velik stres, kot neposreden rezultat teh neželenih dogodkov. Namen raziskave, ki smo jo izvedli, je bil preveriti kakšne so izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju, s kakšnimi oblikami nasilja se srečujejo in kako vplivajo na njihovo doživljanje. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet v Sloveniji z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 110 študentov zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi anketirani študentje bili že vsaj enkrat v stiku z agresivnim pacientom. Z njim so se srečali največkrat na psihiatričnem in geriatričnem področju. Ugotovili smo tudi, da je bila najpogostejša oblika nasilja verbalna oblika ter da študentje ob tem pogosto občutijo strah in lastno ogroženost. Diskusija in zaključek: Prisotnost nasilja s strani pacienta je pomemben problem za študente zdravstvene nege v kliničnih okoljih. Predlagamo, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje zlorab na področju prakse in da se študentom zagotovijo potrebne informacije v zvezi s komunikacijo in metodami zdravstvenega varstva med izobraževanjem. Študente bi morali tudi spodbujati k učenju strategij za zmanjševanje nasilja in kako se odzvati v nasilnih situacijah.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, agresija, dejavniki tveganja, vrste agresivnega vedenja, nasilje na delovnem mestu
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 645; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 714; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (609,01 KB)

7.
Uporaba kreativnih tehnik v superviziji za obvladovanje stresa v zdravstveni negi
Blažka Garmut, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres in posledično izgorevanje sta del vsakdanjika številnih medicinskih sester. Povzročitelji stresa v zdravstveni negi so številni – troizmenski delavnik, primanjkovanje kadra, časovna stiska, slabi odnosi z nadrejenimi in sodelavci, preobremenjenost, agresivno vedenje pacientov ali svojcev itd. Kot podporna metoda za boljše obvladovanje stresa na delovnem mestu, se vedno pogosteje uveljavlja klinična supervizija. V supervizijskem procesu je ključnega pomena refleksija. Za poglobljeno razumevanje dogodkov iz prakse, si supervizor lahko pomaga s kreativnimi tehnikami. Kreativno izražanje pa je nenazadnje lahko tudi način izražanja čustev in sprostitve. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature, rezultate smo prikazali po PRISMA diagramu. Rezultati: Supervizija se pogosto uspešno uvaja v tim zdravstvene nege, med drugim z namenom zmanjševanja stresa. Pri slednjem je uspešna tudi uporaba umetnostne terapije. Kreativne tehnike, uporabljene v umetnostni terapiji, je moč integrirati tudi v supervizijo medicinskih sester, kjer rezultati kažejo na uspešnost pri zmanjševanju stopnje stresa in posledičnega izgorevanja. Supervizanti v procesu supervizije velikokrat odkrijejo nove načine spopadanja s stresom. Sklep: Področje še ni dobro raziskano, kažejo pa se zametki uspešnosti pri uvajanju kreativnih tehnik z namenom spopadanja s stresom. Za izvajanje tovrstne supervizije je potreben strokovno usposobljen supervizor, lahko pa bi se uspešno implementirale vsaj nekatere kreativne tehnike v že ustaljenih supervizijskih skupinah.
Ključne besede: umetnostna terapija, kreativnost, izgorevanje, tim zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Zagotavljanje kakovosti in varnosti pacienta z omejenimi kadrovskimi in materialnimi resursi v bolnišničnem okolju
Anita Vogrinčič Černezel, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje ustreznih kadrovskih normativov v zdravstveni negi je pereč problem, ki je v slovenskem prostoru prisoten že nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza pa je razmera še zaostrila. Posledica je bilo sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel tudi na področje zaposlovanja v zdravstvu in zdravstveni negi. Zdravstvena nega je s tem bila postavljena pred velik izziv. Na eni strani so posamezni zavodi začeli uvajati sistem vodenja kakovosti in varnosti, na drugi strani pa so se soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra. Namen: V magistrskem delu smo skušali prikazati ali je sploh možno in na kakšen način je možno zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov ob pomanjkanju kadrovskih in materialnih virov. Teoretični del magistrskega dela kratko povzema načine doseganja kakovosti in varnosti, v empiričnem delu pa skušamo ugotoviti, kako zdravstveni delavci vidijo pomanjkanje kadra in materiala potrebnega za delo, obenem pa želimo ugotoviti ali sistem vodenja kakovosti dejansko omogoča kakovostno in varno obravnavo uporabnikov zdravstvenih storitev. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitatvno raziskovalno metodo. Anketni vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. S pomočjo Likertkve lestvice smo preverili stopnjo strinjanja respondetov s posameznimi trditvami. Podatke smo obdelali z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami, uporabili smo osnovne opisne statistike. Na posamezne oddelke v Splošni bolnišnici Murska Sobota, smo razdelili anketne vprašalnike med zaposlene v zdravstveni negi. Razdeljenih je bilo 150 vprašalnikov, od tega jih je bilo izpolnjenih in vrnjenih 125. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni poznajo sistem vodenja kakovosti v bolnišnici, tako, da smo prvo hipotezo lahko potrdili. Respondenti niso enotni v mnenju, da imajo na razpolago vse potrebne pripomočke za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege, zato druge hipoteze v celoti ne moremo potrditi. Diskusija: Iz rezultatov raziskave sledi, da je sistem vodenja kakovosti v bolnišnici zastavljen tako, da zaposleni dobijo informacije potrebne za kakovostno in varno obravnavo pacientov, vendar pa bo potrebno z dodatnimi ukrepi doseči, da bodo zaposleni izvajali zdravstveno nego s sodobnimi materiali, ki bodo stalno na razpolago.
Ključne besede: Kakovost, varnost, standardi zdravstvene nege, kategorizacija, dokumentacija, klinične poti, kazalci kakovosti, sodobni materiali, kader
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 853; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Znanje med študenti zdravstvene nege na področju nujnih medicinskih ukrepov
Jernej Verčko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih ponesrečencih je najnujnejši ukrep, hiter in samozavesten pristop. Visoko teoretično znanje prenesti v prakso in s tem izboljšati prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera področja nujne medicinske pomoči, predstaviti pravilen pristop in kako učinkovito ukrepati. Raziskali smo, kakšno je znanje dveh ciljnih skupin na teh področjih nujne medicinske pomoči ter kakšna je razlika znanj med tema dvema ciljnima skupinama. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Pri tem je raziskovalni vzorec zajemal 80 anketirancev, študentov zdravstvene nege, od katerih eno skupino predstavljajo absolventi, drugo pa študenti v 2. letniku. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in dobljene rezultate ponazorili v grafični obliki. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo postopke iz področja nujne medicinske pomoči v 67 %. Študenti, ki so v absolventu, imajo 73 % poznavanje postopkov, študenti v 2. letniku, pa poznajo postopke nujne medicinske pomoč v 61 %. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so absolventi teoretično bolj podkovani na vseh področjih, ki smo jih raziskovali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, nujna zdravstvena stanja, nenadno oboleli, poškodovanec, predbolnišnično okolje, poznavanje prve pomoči, študenti zdravstvene nege
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 665; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Kakovost življenja in depresija
Tonja Mikolič, 2015, diplomsko delo

Opis: Depresija je motnja razpoloženja, ki človeka pahne v ječo, v kateri se počuti neskončno žalostnega in osamljenega. Je bolezen sodobnega časa, ki lahko prizidane vsakega izmed nas. Vpliva na človekovo celoto – na razpoloženje, počutje, misli, vedenje ter na kakovost življenja Kakovost življenja ljudi z depresijo je zaradi simptomov, ki jih depresija povzroča, značilno slabša od kakovosti življenja zdravih ljudi. Depresija povzroči drastično poslabšanje kakovosti življenja. Razpoloženje pacientov z depresijo se izboljšuje postopoma in za ozdravitev potrebujejo veliko časa. Pomembno vlogo igrajo svojci ter prijatelji obolelega, saj lahko s pravilnimi pristopi pripomorejo k izboljšanju bolezni, čeprav je za družino soočenje z duševno boleznijo lahko zelo boleče. Bolnišnično zdravljenje depresije je potrebno, kadar obstaja tveganje za samomor, kadar pacient ni zmožen skrbeti sam zase ter ob specifičnem zdravljenju. Skrb za pacienta z depresivno motnjo na prvem mestu vključuje terapevtsko komunikacijo skozi katero vzpostavimo varno in zaupno okolje.
Ključne besede: Depresija, kakovost življenja, proces zdravstvene nege, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 1689; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (645,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici