| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih: dejavnosti, sodelovanje in stres na delovnem mestu
Anja Švigelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je proučiti najpogostejše dejavnosti svetovalnih delavcev, s kom le-ti najpogosteje sodelujejo in kakšno je njihovo mnenje o pogojih na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo predstavili kratek povzetek zgodovine svetovalnega dela in koncept ter opredelitve pojma. Prav tako smo predstavili profile, delujoče v šolski svetovalni službi ter ustanove. Povzeli smo dejavnosti, načela ter pogoje za uspešno opravljanje le-teh dejavnosti, kot so opisani v smernicah. Predvsem smo se osredotočili na problematiko v svetovalnem delu danes. V empiričnem delu smo predstavili podatke, ki smo jih zbirali z anketnim vprašalnikom, na katerega je odgovorilo 62 svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije. Poskušali smo prav tako ugotoviti, ali obstajajo razlike v odgovorih na anketo glede na starost in vrsto vzgojno-izobraževalne ustanove. V naši anketi je dobra polovica anketiranih kot najpogostejšo dejavnost navedla delo z učenci z vedenjskimi težavami (50,8 %). Vprašali smo tudi, s kom svetovalni delavci menijo, da bi bilo potrebno več sodelovati: največ (52,5 %) jih je mnenja, da premalo sodelujejo s starši. Pozanimali smo se tudi o tem, ali je poklic svetovalnega delavca stresen ali ne in ugotovili, da je mnenje o tem enakomerno porazdeljeno: 30 jih je odgovorilo, da je poklic stresen (48, 4 %), ter 32 da ni (51,6 %).
Ključne besede: svetovalni delavci, svetovalno delo, dejavnosti, sodelovanje, stres
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 0

2.
Stres in izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih: vloga delovnih zahtev in supervizije
Roberta Gvozdić, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos delovnih zahtev in virov s poklicnim stresom in izgorelostjo pri šolskih svetovalnih delavcih ter pridobiti podrobnejši vpogled v področje supervizije kot enega izmed delovnih virov. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 176 šolskih svetovalnih delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah. Uporabili smo Vprašalnik zaznanega stresa, Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9). Rezultati so pokazali, da delovne obremenitve pozitivno korelirajo s stresom in izgorelostjo, udeleženke kvalitativnega dela raziskave pa kot primer teh izpostavijo predvsem delovne naloge, ki niso neposredno povezane s svetovalno vlogo, in kvantitativno preobremenitev. Na drugi strani se zaznani delovni viri, avtonomija, opora nadrejenih in sodelavcev s stresom in izgorelostjo negativno povezujejo. Medtem ko so delovne obremenitve pozitiven napovednik izgorelosti, slednjo negativno napovedujejo avtonomija in opora sodelavcev. Kljub temu da velika večina svetovalnih delavcev meni, da je supervizija pri njihovem delu potrebna, je zaznati velik razkorak v številu vključenih. Prevladujoči razlog za neudeležbo je, da ta ni omogočena v sklopu institucije. Intervjuvanke zaznavajo velik doprinos supervizije pri delu, med drugim tudi pri obvladovanju poklicnega stresa, vendar rezultati kvantitativnega dela niso pokazali statistično značilnih razlik v stresu in izgorelosti glede na vključenost v proces. Prav tako udeleženost v superviziji ne moderira odnosa med delovnimi obremenitvami in izgorelostjo, medtem ko opora sodelavcev to vlogo izkazuje.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, izgorelost, stres, delovne zahteve in viri, supervizija
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 345; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami
Eva Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učenci, čustvene in vedenjske težave, šola, družina
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 675; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Problematika šolske svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanja
Tamara Orlović, 2018, magistrsko delo

Opis: Svetovalno delo kot posebna oblika organizacijske pomoči učencem na šoli ima na naših tleh približno petdesetletno tradicijo. Šolski svetovalni delavci s svojim delom pomagajo in sodelujejo pri uresničevanju temeljnih, splošnih ter posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljih. Najpomembnejši uporabnik storitev svetovalne službe je otrok, učenec, dijak. Svetovalni delavci se pri svojem delu srečujejo z različnimi problematikami. V magistrski nalogi smo raziskovali, zaradi katerih težav učenci in dijaki obiščejo svetovalno službo. Zanimalo nas je tudi, katere težave so najpogostejše pri svetovalem delu z dečki in deklicami. V teoretičnem delu smo se podrobneje seznanili z nalogami in dejavnostmi šolske svetovalne službe, aktualnimi problemi svetovalne službe ter posebnostmi svetovanja na različnih ravneh izobraževanja. V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 134 šolskih svetovalnih delavcev. Rezultati kažejo, da dečki v osnovni šoli najpogosteje obiščejo svetovalno službo zaradi disciplinskih težav ter težav, povezanih z učnim delom. Pri dijakih, ki obiskujejo nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, so najpogostejše težave nesoglasja s sošolci, težave v družini ter disciplinske težave. Pri dijakih, ki obiskujejo gimnazije, so zelo pogoste težave z uporabo psihoaktivnih snovi. Tudi pri deklicah, ki hodijo v osnovno šolo, so najpogostejše disciplinske težave, nesoglasja s sošolci, težave z uporabo psihoaktivnih snovi ter težave povezane z učnim delom. Pri dijakinjah, ki hodijo v nižje in srednje poklicne šole ter strokovne šole, pa so najpogostejše disciplinske težave, težave v družini, šolsko in poklicno svetovanje ter težave povezane z učnim delom.
Ključne besede: Svetovalno delo, svetovalni delavci, svetovanje, težave, deklice, dečki.
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 503; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev
Jasmina Vandur, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s profesionalnim razvojem šolskih svetovalnih delavcev. Profesionalni razvoj šolskih svetovalnih delavcev je vseživljenjski proces in predstavlja posameznikovo izpopolnjevanje na osebnostnem, poklicnem in socialnem področju. Profesionalni razvoj zajema vse vrste učenja, in sicer od diplomskega in podiplomskega izobraževanja do oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja in neformalnih učnih priložnosti. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Empirično raziskavo smo izvedli na vzorcu 233 šolskih svetovalnih delavcev. Zanimalo nas je, kako pomembne za šolske svetovalne delavce so posamezne dejavnosti profesionalnega razvoja in kako pogosto jih izvajajo. Zanimive razlike smo dokazali med pomembnostjo in pogostostjo izvajanja posameznih dejavnosti profesionalnega razvoja. Šolski svetovalni delavci pomembnost večine dejavnosti ocenjujejo z višjo oceno kot njihovo pogostost izvajanja.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, profesionalni razvoj, dejavniki profesionalnega razvoja, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 624; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Inkluzija, integracija oz. segregacija pri gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcev
Katja Artnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je inkluzija, integracija in segregacija gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcev. V nalogi smo se ukvarjali z načini vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne osnovne šole. Zanimalo nas je stališče svetovalnih delavcev do vključevanja gluhih in naglušnih otrok. Fokus je bil usmerjen v osnovnošolsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo spoznali pojme inkluzija, integracija in segregacija. Spoznali smo vrste gluhote in naglušnosti, načine prepoznavanja in vpliv okvare sluha na govorno-jezikovni razvoj. Pregledali smo pravne podlage vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, programe vzgoje in izobraževanja za gluhe in naglušne otroke ter prilagoditve, ki so nujne za uspešno vključevanje gluhih in naglušnih otrok. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšno je stališče svetovalnih delavcev do integracije, inkluzije in segregacije gluhih in naglušnih otrok, kakšno je njihovo mnenje glede dodatne strokovne pomoči, kakšne izkušnje imajo z njihovim vključevanjem ter kakšne prilagoditve bi bilo gluhemu oziroma naglušnemu otroku treba omogočiti, da bi v razredu lahko optimalno deloval. Raziskava je temeljila na polstrukturiranem intervjuju, ki ga je preko spleta rešilo 34 šolskih svetovalnih delavcev različnih šol s celotne Slovenije, en polstrukturirani intervju pa smo opravili osebno. Ugotovili smo, da so stališča glede vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne programe osnovne šole s stališča svetovalnih delavcev zelo pozitivna, saj so v večini mnenja, da to ne koristi zgolj otroku s posebnimi potrebami, temveč tudi ostalim otrokom, ki se naučijo sprejemati »drugačnost«.
Ključne besede: inkluzija, integracija, segregacija, gluhi in naglušni otroci, svetovalni delavci
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 955; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Pojav stresa pri svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava pojav stresa in poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih; to doslej pri nas še ni bilo sistematično znanstveno raziskano. Osnovni cilj raziskave, ki je potekala v letu 2011, je bil ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci zaznavajo stres v odnosu z učenci, starši, učitelji, ravnatelji in drugimi delovnimi obveznostmi. Raziskavo smo opravili na populaciji svetovalnih delavcev v osnovnih šolah na področju severovzhodne Slovenije. Na podlagi rezultatov študije smo ugotovili, da je delo svetovalnega delavca v osnovni šoli v celoti (splošno) gledano dokaj stresno. Podrobnejša analiza rezultatov pa je pokazala razlike pri zaznavanju stresa glede na starost: mlajši svetovalni delavci zaznavajo stres bolj intenzivno kot starejši.
Ključne besede: svetovalni delavci, osnovne šole, stres, delovne obveznosti svetovalnega delavca
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 914; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (210,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Svetovalna služba v vrtcu s poudarkom na sodelovanju med svetovalnimi delavci in starši
Maruša Zorli, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja magistrske naloge je svetovalna služba v vrtcih. V teoretičnem delu smo na podlagi literature najprej opredelili vrtec kot institucijo, predstavili svetovalno službo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah nasploh, nato smo se osredotočili na svetovalno službo v vrtcih. Osvetlili smo njen namen, naloge in področja delovanja. V nadaljevanju smo posebej izpostavili sodelovanje in interakcijo svetovalne službe s starši otrok v vrtcu, oblike in naloge pri sodelovanju s starši in tudi morebitne ovire, na katere lahko naletijo pri sodelovanju. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o pogledu staršev otrok v vrtcu na sodelovanje in povezovanje s svetovalnimi delavci. Zanimalo nas je, če obstajajo razlike glede na starost in izobrazbo staršev. Bolj podrobno smo preverjali, v kolikšni meri starši vzpostavljajo stik in sodelujejo s svetovalnimi delavci, kakšno mnenje in izkušnje imajo s svetovalno službo, na kakšne načine in iz katerih razlogov sodelujejo, če sodelovanje dojemajo kot pomembno in kaj so morebitne ovire pri sodelovanju. Rezultati naše raziskave kažejo, da imajo starši otrok v vrtcu kljub seznanjenostjo z obstojem svetovalne službe z njo le malo izkušenj. Razlike glede na starost in izobrazbo staršev se v večini primerov niso pokazale.
Ključne besede: svetovalni delavci, vrtec, starši, sodelovanje, povezovanje
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 838; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
SVETOVALNE SPRETNOSTI ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLI V PREKMURJU
Tadeja Horvat, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga spada na področje šolskega svetovanja in obravnava svetovalne spretnosti šolskih svetovalnih delavcev in učiteljev v osnovnih šolah v Prekmurju. V prvem delu smo predstavili splošna izhodišča in dosedanja znanstvena spoznanja o svetovalni službi v osnovni šoli in samo svetovanje. Osrednji del magistrske naloge je namenjen fazam svetovalnega procesa in svetovalnim spretnostim, vse od nedirektivnih (povzemanje) do direktivnih (interpretiranje) svetovalnih spretnosti. Teoretična spoznanja predstavljajo temelje empirične raziskave, ki je predstavljena v drugem delu magistrske naloge. Namen empirične raziskave je bil proučiti uporabo, usposobljenost in uspešnost uporabe svetovalnih spretnosti med šolskimi svetovalnimi delavci in učitelji v osnovni šoli. Po pregledu strokovne literature smo za preučevanje posameznih razlik uporabili χ2-preizkus odvisnih zvez med spremenljivkami, Mann-Whitneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus neodvisnih spremenljivk. Empirična raziskava je bila izvedena v juniju 2015 na šestindvajsetih osnovnih šolah v Prekmurju, v njej je sodelovalo 51 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: šolski svetovalni delavci pogosteje uporabljajo svetovalne spretnosti kot učitelji; šolski svetovalni delavci so bolj usposobljeni za uporabo svetovalnih spretnosti kot učitelji in so uspešnejši glede uporabe svetovalnih spretnosti. V empiričnem delu raziskave smo potrdili našo predpostavko, da so šolski svetovalni delavci bolj usposobljeni v svetovalnih spretnostih kot učitelji.
Ključne besede: svetovanje, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, svetovalne spretnosti.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1507; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (944,96 KB)

10.
Posvetovanje med učitelji in šolskimi svetovalnimi delavci v osnovnih in srednjih šolah
Sanja Mlakar Matković, 2016, magistrsko delo

Opis: Dejavnost posvetovanja je eden ključnih vidikov dela šolskega svetovalnega delavca, je tista značilnost, v kateri se razlikujeta tradicionalni in sodobni model šolskega psihološkega svetovanja. Posvetovanje je neizbežen del šolskega vsakdana, izoblikovanja poklicne identitete, profesionalnega razvoja ter preprečevanja izgorelosti in stresa na delovnem mestu. Vse to še posebej velja v današnjem času, ko so šole in družba vse bolj inkluzivno naravnane ter ko so situacije, s katerimi se srečujemo tako kompleksne in nemalo krat zelo zahtevne, da jih lahko učinkovito rešimo le s posvetovalnim delom. Magistrska naloga preučuje področje posvetovanja med svetovalnimi delavci in učitelji v osnovnih in srednjih šolah. Osredotoča se na poročanja učiteljev in svetovalnih delavcev. V teoretičnem delu naloge so predstavljena naslednja področja: šolske reforme v zadnjih desetletjih in vizija razvoja v naših šolah, opredelitev svetovanja in posvetovanja ter vloge učitelja in svetovalnega delavca, vpliv posvetovanja na profesionalni razvoj učiteljev in svetovalnih delavcev ter na obvladovanje stresa in izgorelosti na delovnem mestu in primeri dobre prakse v naših šolah. Empirični del preučuje poglede učiteljev in svetovalnih delavcev o tem v kolikšni meri je posvetovanje med njimi prisotno pri njihovem delu, na katerih področjih, kako vpliva na njihov profesionalni razvoj ter obvladovanje stresa in izgorelosti na delovnem mestu ter kakšne so njihove želje, predlogi v zvezi s tem področjem. V raziskavo je vključena tako kvantitativna (anketni vprašalnik) kot kvalitativna (intervju) raziskovalna metoda. Raziskovalni vzorec zajema 490 učiteljev in 111 svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih. Raziskava preučuje razliko med poročanji učiteljev in svetovalnih delavcev glede na program, v katerem so zaposleni (osnovna in srednja šola) ter glede na njihovo delovno dobo (učitelj - do 20 let in več kot 21 let; svetovalni delavci - do 15 let in več kot 16 let). V raziskavi je ugotovljeno, da večina učiteljev in svetovalnih delavcev medsebojno dobro sodeluje, pri čemer ob tradicionalnem modelu uporabljajo tudi posvetovalni model svetovanja, ker pa so tako eni kot drugi preveč obremenjeni z drugim delom, se temu področju ne morejo posvetiti v tolikšni meri, kot bi si to želeli. Posvetovanje je v večji meri prisotno v osnovnih kot v srednjih šolah. Tradicionalni model svetovanja je bolj prisoten pri učitelji z več delovne dobe in učiteljih, ki so zaposleni v srednjih šolah. Z učitelji se več posvetujejo svetovalni delavci z manj delovne dobe.
Ključne besede: svetovanje, posvetovanje, tradicionalni model svetovanja, sodobni model svetovanja, svetovalni delavci, učitelji, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 1348; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici