| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 165
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv prevajalskih izbir na pomenski potencial prevoda: slogovna analiza romana Broken Homes
Tamara Kovač, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava angleške izraze in besedne zveze iz romana Broken Homes pisatelja Bena Aaronovitcha in preučuje njihov prevodni potencial ter načelne možnosti, ki bi jih imel prevajalec pri prevajanju v slovenščino na voljo; roman v slovenščino namreč še ni preveden. Zgodba vsebuje veliko kulturnih in jezikovnih elementov, kot so drugi tuji jeziki, sleng, žargon in aluzije, ki jih obravnava ta magistrska naloga. Ti slogovni elementi lahko za prevajalca predstavljajo velik izziv in jih je zato smiselno analizirati še pred začetkom procesa prevajanja. Empirični del naloge temelji na predlogih prevodnih rešitev za izbrane dele besedila ob uporabi dveh ali več prevajalskih strategij ter na njihovi primerjavi, kadar obstaja več prevodnih možnosti. Na ta način magistrska naloga ugotavlja, kako uporaba različnih prevajalskih strategij vpliva na pomenski potencial prevoda v slovenščini in na bralčevo razumevanje zgodbe. Zanima nas, ali se pri prevodu ohranijo ekvivalentni besedilni učinki, kakršne ima original, in kako se ohranijo, ali je pomembno, da se vsak pomen v prevodu ohrani, kakšni so načini za dosego takšnega prevoda, kaj ciljno besedilo pri tem izgubi oziroma pridobi in na kaj mora biti prevajalec pozoren, ko uporablja določene prevajalske strategije. Cilj magistrske naloge je preučiti, kako izbira potencialnih prevodnih rešitev vpliva na pomen v ciljnem besedilu oziroma kako in zakaj se v ciljnem besedilu pri prevajanju spremeni pomen.
Ključne besede: prevajanje, roman, Broken Homes, Ben Aaranovitch, književno prevajanje, slogovna analiza, prevajalski problemi, prevajalske strategije, aluzije, sleng, žargon, prevodni potencial, pomenski potencial, potencialne prevodne rešitve
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Analiza ponudbe športnega turizma v Mestni občini Kranj in potencial za nadaljnji razvoj
Katja Medja, 2021, diplomsko delo

Opis: Športni turizem je posebna oblika turizma, ki turiste spodbuja k rekreaciji, treniranju in sodelovanju v športnih igrah. Je vrsta turistične dejavnosti, usmerjena v ponudbo športnih dejavnosti, prireditev in objektov. Mestna občina Kranj se ponaša tudi z nazivom mesto športa, saj ponuja pestro športno infrastrukturo, različne športne dejavnosti tako za turiste kot tudi domačine ter dobro obiskane športne prireditve. V diplomskem delu smo analizirali ponudbo športnega turizma v Mestni občini Kranj. Predstavili smo osnovne pojme, ponudbo športnih objektov, športnih prireditev ter športnih dejavnosti, prav tako pa tudi namestitvene zmogljivosti, saj smo bili mnenja, da je to eden izmed večjih problemov za nadaljnji razvoj. S kvalitativno raziskavo v diplomskem delu ugotavljamo trenutno stanje športnega turizma v Mestni občini Kranj ter njen potencial za nadaljnji razvoj. Na podlagi dobljenih rezultatov smo podali predloge za razvoj športnega turizma v tej občini. Glavne ugotovitve so pokazale, kako intervjuvanci vidijo problem v razvoju športnega turizma, in sicer v premalo namestitvenih kapacitetah, slabi promociji Mestne občine Kranj ter slabem sodelovanju med akterji športnega turizma.
Ključne besede: športni turizem, analiza ponudbe, Mestna občina Kranj, potencial, razvoj
Objavljeno: 16.07.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

3.
Fizični, geografski, tehnični, in ekonomski potencial za optimalno konfiguracijo fotonapetostnih sistemov s pomočjo digitalnih posnetkov območja
Primož Mavsar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava fotonapetostni potencial izbranega območja. Pri tem je uporabljena metoda, ki fotonapetostni potencial določi v štirih kategorijah: kot fizični, geografski, tehnični in ekonomski potencial. Doktorska disertacija fotonapetostni potencial obravnava celostno, to je tako s tehničnega kot tudi z ekonomskega vidika. Posamezni potenciali so se določili na osnovi 20 letnega povprečja meritev gostote globalnega in difuznega sončnega sevanja na vodoravno površino v bližini obravnavanega območja. Ekonomski potencial je bil določen ob upoštevanju urnega gibanja cen električne energije za obdobje sedmih let. Pokazan je vpliv orientacije in naklona površin na fotonapetostni potencial za vsako kategorijo potenciala. Na osnovi rezultatov izračunov maksimalne vrednosti potencialov ob spreminjanju konfiguracije površine je bila določena optimalna konfiguracija fotonapetostnega sistema za vsak posamezen potencial. Poleg te metode je predstavljena tudi optimizacijska metoda diferenčna evolucija, ki določi optimalno konfiguracijo na inovativen in hiter način. Za vsak posamezen potencial je na digitalnem modelu površja, generiranem iz podatkov LiDAR prikazano, katera območja imajo največji potencial. Poudarek je na strehah. Iz površin, ki bi bile potencialno primerne za inštalacijo fotonapetostnega sistema, je izračunan posamezni potencial za vsak mesec v letu, za celotno leto in letno povprečje. Pri tem je upoštevano tudi senčenje okolice. Ugotovljeno je, da ima cena električne energije na ekonomski potencial fotonapetostnega sistema velik vpliv. To ima za posledico tudi spremembo parametrov optimalne konfiguracije v primerjavi z metodo, ki za določitev optimalnih parametrov konfiguracije fotonapetostnih sistemov upošteva zgolj maksimalno proizvodnjo električne energije oz. tehničnega potenciala.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, fotonapetostni potencial, ekonomski potencial, LiDAR, optimizacija, optimalna konfiguracija
Objavljeno: 14.05.2021; Ogledov: 83; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (18,88 MB)

4.
Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobe
Špela Korpič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

5.
OHRANITI SMEŠNO V SMEŠNEM: PREVAJANJE HUMORJA NA PRIMERU NANIZANKE SODOBNA DRUŽINA
Nina Breznik, 2015, magistrsko delo

Opis: Humor je pogosto močno vezan na specifične značilnosti jezika in kulture. Poleg tega je njegovo doživljanje in vrednotenje izrazito subjektivno, saj ima vsakdo svojstven smisel za humor, zato je njegovo prevajanje za prevajalca poseben izziv. Magistrsko delo temelji na predpostavki, da lahko preučevanje humorja pozitivno vpliva na ohranitev humorja v prevodu. Cilji dela so spoznati in razčleniti humor v izvirniku, analizirati humor v prevodu ter primerjati humor v izvirniku in v prevodu. Teoretični obravnavi te teme sledi analiza humorja in njegovega prevoda v humoristični nanizanki Sodobna družina. Raziskovalni vzorec vsebuje 25 epizod Sodobne družine in njihove slovenske podnaslove. Raziskava je razdeljena na tri dele. Prvi del je namenjen preučevanju humorja v izvirniku in analizi sredstev humorja ter njihovega prevajanja v Sodobni družini. Drugi del zajema strategije in dejanja pri prevajanju humorja v teoriji in v podnaslovih obravnavane nanizanke. V tretjem delu raziskave so obravnavani vplivi prevajanja na komični potencial besedila. Rezultati potrjujejo, da razumevanje bistva in namena humorja v izvirniku pripomore k boljši ohranitvi humorja v prevodu. Analiza prevodnih dejanj razkriva, da bi morala biti prevajalčeva najpomembnejša naloga pri prevajanju humorističnega besedila ohranitev humorja. Izbira prevodnih strategij in dejanj mora biti zato v skladu s to prioriteto. Posledica prenosa humorja v drug jezik je lahko enako, bolj ali pa manj komičen prevod v primerjavi z izvirnikom (pri čemer je ponovno treba upoštevati, da je vrednotenje humorja in tudi njegovega prevoda subjektivno). Manj komičen prevod je upravičen samo, kadar v ciljnem jeziku oziroma kulturi tako rekoč ne obstaja enako ali bolj smešna prevodna rešitev.
Ključne besede: Ohranitev humorja, prevajanje humorja, podnaslavljanje, komični potencial, smešen, sredstvo humorja, Sodobna družina
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (434,61 KB)

6.
7.
Vpliv ekstrakcijske metode na vsebnost bioaktivnih komponent brusnice ( vaccinium vitis-idaea) in antimikrobni potencial
Gal Slaček, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv konvencionalnih ekstrakcijskih metod na vsebnost bioaktivnih komponent v brusnici. V laboratoriju smo izvajali ekstrakcijo po Soxhletu, hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo in ekstarkcijo s superkritičnimi fluidi. Za pridobivanje željenih ekstraktov smo uporabili štiri topila (etanol, etanol+voda, voda in CO2), ki smo jih kasneje z rotacijskim uparjalnikom odparili. Ko smo vse željene ekstrakte pridobili smo pričeli z analiznim delom, kjer smo sprektrofotometrično določili vsebnosti antioksidantov, totalnih fenolov in proantocianidinov pri različnih valovnih dolžinah. Iz dobljenih meritev smo ugotovili, da imajo ekstrakti pridobljeni po metodi Soxhleta s topilom voda največjo antioksidativno aktivnost. Ekstrakti metode Soxhlet s topilom etanol in ekstrakti hladne maceracije kjer je topilo etanol+voda največjo vsebnost totalnih fenolov ter ekstrakti ultrazvočne ekstrakcije s topilom voda največji delež proantocianidinov. V drugem delu diplomske naloge smo ekstraktom, ki so nam dali najboljše rezultate določili še antimikrobni potencial. Izbrane ekstrakte smo nanašali na bakteriji Staphylococcus aureus, in Escherichia coli ter na glivo Candida albicans. Kot rezultat smo na mikrotitrskih ploščicah opazovali preskok barve, ki nam je predstavljal MIC.
Ključne besede: brusnica, ekstrakcije, antimikrobni potencial, antioksidanti, totalni fenoli, proantocianidini
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 158; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

8.
Bentonit kot adsorbent za separacijo kovinskih ionov iz vodnih raztopin
Jaka Kugler, 2019, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje okolja s težkimi kovinami in reševanje le te problematike na učinkovit in hkrati ekonomsko sprejemljiv način, predstavlja vedno večji izziv v današnjem času. V diplomski nalogi smo preučevali adsorpcijske lastnosti bentonita za adsorpcijo kovinskih ionov (železo, baker, svinec) iz vodne raztopine. Masne koncentracije kovinskih ionov v raztopini smo določili z optično emisijsko spektroskopijo (ICP OES). Prav tako smo preučili karakteristike samega bentonita (velikost delcev, zeta potencial, specifična površina, volumen por). Karakterizacija je pokazala, da je v našem vzorcu bentonita povprečni zeta potencial - 0,257 mV in povprečna velikost delcev 1657 nm. Ugotovili smo, da s spreminjanjem pH raztopin Fe2+, Cu2+ in Pb2+ ionov, bentonit najbolje adsorbira pri pH vrednosti 7. Spreminjali smo tudi koncentracije samih raztopin z Fe2+, Cu2+ in Pb2+ ionov v območju od 1 mM do 13 mM in izmerili, da ima bentonit največjo kapaciteto pri koncentraciji 13 mM. Prav tako smo preizkusili medsebojni vpliv ionov na adsorpcijo in ugotovili, da je učinkovitost adsorpcije vseh treh ionov nad 99 %. Iz rezultatov diplomskega dela lahko sklepamo, da je bentonit odlična izbira za odstranjevanje železovih, bakrovih in svinčevih ionov iz vode.
Ključne besede: adsorpcija, bentonit, težke kovine, zeta potencial, ICP OES
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 573; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

9.
Adsorpcija ionov težkih kovin na zeolit
Urban Šket, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je rezultat preučevanja adsorpcije težkih ionov Pb2+, Cu2+ in Fe2+ na zeolit. Ker so ti ioni zelo močni onesnaževalci okolja, se pojavlja vprašanje kako zaščititi naravo pred njihovimi škodljivimi vplivi. Ena iz med možnosti je adsorpcija ionov na močen adsorbent, kar je v našem primeru zeolit. Tako je bistveno, da dobro spoznamo zeolit, preučimo njegovo strukturo in lastnosti, ter nato z različnimi kemijskimi analizami določimo, kakšne zmožnosti adsorpcije ima zeolit. Namen diplomske naloge je bil določiti adsorpcijske lastnosti zeolita v raztopini za adsorpcijo ionov težkih kovin ( Cu2+, Fe2+, Pb2+ ), določiti masne koncentracije kovinskih ionov z optično emisijsko spektroskopijo (ICP OES), ter preučiti specifiko samega zeolita (zeta potencial, specifična površina, velikost delcev). Za ugotavljanje adsopcijskih lastnosti zeolita smo spreminjali dva ključna parametra, koncentracijo raztopine težkih ionov, ter pH raztopine. S spreminjanjem teh parametrov smo prišli do ugotovitve, da so najbolj optimalni pogoji za adsorpcijo pri koncentraciji 13 mM in pri pH vrednosti 7. S preiskovanjem vpliva koncentracije težkih ionov na adsorbent smo ugotovili, da uspešnost adsorpcije pri višji koncentraciji upada, izjema je le baker. Pri spreminjanju pH vrednosti, pa se je izkazalo, da pH nima takšen velik vpliv na adsorpcijo kot jo ima koncentracija, saj smo ugotovili, da se adsorpcijska sposobnost malo zmanjša le pri zelo nizki pH vrednosti ( pH = 2,5 ). Ugotavljali smo tudi medsebojni vpliv ionov na učinkovitost adsorpcije ionov na zeolit, pri čemer se je izkazalo, da mešanica ionov v raztopini dobro vpliva na adsorpcijo, saj je bila v našem primeru učinkovitost adsorpcije za vse tri ione nad 99%.
Ključne besede: adsorpcija, zeolit, ioni težkih kovin, zeta potencial, koncentracija, pH raztopine
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 363; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

10.
Adsorpcija kovinskih ionov na žlindro
Mihael Irgolič, 2019, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje z odpadnimi vodami predstavlja velik delež onesnaževanja narave. V teh odpadnih vodah se pogosto nahajajo tudi težke kovine, ki jih moramo zaradi ogrožanja okolja, živali in ljudi iz vode odstraniti. Kot poceni metoda za odstranjevanje težkih kovin iz vode, se je uveljavila adsorpcija. V iskanju učinkovitih ter poceni adsorbentov, se je dobro izkazala tudi žlindra, ki je stranski produkt pri proizvodnji jekla. V diplomskem delu predstavljamo rezultate raziskave adsorpcijskih lastnosti bele žlindre. Žlindri smo najprej določili specifično površino BET, volumen por, premer por, velikost delcev in zeta potencial. Nadalje smo preučevali vpliv pH in koncentracije na adsorpcijo železovih, bakrovih in svinčevih ionov. Hkrati smo preučili še medsebojni vpliv izbranih ionov na adsorpcijo. Preučevali smo učinkovitost in kapaciteto adsorpcije in iz rezultatov ugotovili, da pH minimalno vpliva na adsorpcijo bakra in železa, svinec pa ima adsorpcijski maksimum pri pH 7. Pri preiskovanju vpliva koncentracije smo ugotovili, da učinkovitost adsorpcije s koncentracijo narašča za svinec, na baker in železo pa skoraj ne vpliva, saj je bila učinkovitost v območju koncentracij od 1 mM do 13 mM 100 %. Medsebojni vpliv ionov daje pozitivne rezultate na učinek adsorpcije.
Ključne besede: adsorpcija, žlindra, težke kovine, zeta potencial, BET
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 449; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (718,54 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici