| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 750
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Mnenja vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o vplivu nekaterih dejavnikov na vzgojno (ne)moč družin : diplomsko delo
Špela Lokovšek, 2022, diplomsko delo

Opis: Družina ima občutno vlogo v življenju predšolskega otroka. Potrebno je poznati dejavnike, ki vplivajo na vzgojno moč družine, in prek njih ustrezno vplivati na otroka, njegovo socializacijo in razvoj osebnosti. Predšolski otrok lahko zaradi neustrezne komunikacije v družini, nezdravih družinskih odnosov, neustreznega položaja v družini in pomanjkanja čustvenih odnosov utrpi različne stiske in strah. Pomembna je vloga in pomoč vrtca oz. strokovnih delavcev. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena družina, njeno okolje, socializacija v družini, družbeno okolje in razvoj osebnosti predšolskega otroka. Predstavljeni so nekateri dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, čustveni in socialni razvoj ter stiske in strah predšolskega otroka. Predstavljena je vloga vrtca ter oblike pomoči vzgojiteljev in svetovalnih delavcev v primeru otrokove stiske. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija intervjujev, ki smo jih izvedli z vzgojitelji in s svetovalnimi delavci iz različnih vrtcev. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o tem, kako nekateri dejavniki vplivajo na vzgojno moč oziroma nemoč družine. Glede na dobljene rezultate ugotavljamo, da večina vzgojiteljev in svetovalnih delavcev meni, da lahko dejavniki, ki vplivajo na vzgojno (ne)moč družine, vplivajo na predšolskega otroka pozitivno ali negativno.
Ključne besede: dejavniki, družinsko okolje, predšolski otrok, vplivi, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 36; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (939,31 KB)

2.
Vpliv čustveno-motivacijskih, družbeno-ekonomskih in spoznavnih dejavnikov na ohranjanje ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 v severovzhodni Sloveniji
Natalija Špur, 2021, doktorska disertacija

Opis: Srednjeevropski ekstenzivni travniki so habitati z visoko biodiverziteto. Njihove površine upadajo predvsem zaradi intenzifikacije kmetijske rabe, spremembe njihove namembnosti ali opuščanja. S temi procesi so ob biodiverziteti ogrožene tudi ekosistemske storitve (ES) teh habitatov. Njihovo ohranjanje je odvisno od upravljalcev, na katere vplivajo čustveno-motivacijski, družbeno-ekonomski in spoznavni dejavniki. V disertaciji smo dejavnike in njihov vpliv na namero in aktualno gospodarjenje s travniki analizirali s teorijo načrtovanega vedenja. V raziskavo so bile vključene tri ciljne skupine: osnovnošolci, lastniki in nelastniki travnikov. Dejavnike smo merili s 612 vprašalniki v letih 2019 in 2020 v SV Sloveniji in jih analizirali z opisno statistiko, neparametričnimi testi, analizo glavnih komponent in konfirmatorno faktorsko analizo s strukturnim modeliranjem enačb. Ugotovili smo, da moramo za namero osnovnošolcev ohranjati ekstenzivne travnike in krepiti pozitivna stališča do ohranjanja in nadgraditi njihovo poznavanje travnikov. Za namero lastnikov moramo krepiti zaznani nadzor nad gospodarjenjem s travniki, pozitivna stališča do ohranjanja in uravnalnih ES travnikov, okoljsko motivacijo in sprejemljivost nekaterih zahtev kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil. Za namero nelastnikov moramo krepiti zanimanje za travnike in gospodarjenje z njimi, pozitivna stališča do kulturnih ES, zaznani nadzor nad gospodarjenjem in poznavanje gospodarjenja z njimi.
Ključne besede: biodiverziteta, dejavniki, ekstenzivni travniki, ohranjanje, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 17.05.2022; Ogledov: 74; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (14,75 MB)

3.
Dejavniki sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev : magistrsko delo
Sinja Kovač Šarčevič, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v šolski svetovalni službi se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s travmatiziranimi učenci/dijaki, nudijo jim podporo in različne intervencije, posledično pa spadajo med najbolj ogrožene skupine za razvoj sekundarnega travmatskega stresa. Gre za še dokaj neraziskan pojav pri omenjeni poklicni skupini, katerega simptomi so skoraj popolnoma skladni s simptomi posttravmatske stresne motnje, le da so ti povezani z izkušnjo neke druge, primarno travmatizirane osebe. Namen magistrskega dela je bil raziskati razširjenost sekundarne travmatizacije šolskih svetovalnih delavcev v Sloveniji in identificirati dejavnike, ki jo napovedujejo. Za poglobljen vpogled v obravnavano problematiko smo uporabili kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. S slednjim smo poleg omenjenega raziskali tudi, kako šolski svetovalni delavci doživljajo delo z učenci/dijaki, ki so bili izpostavljeni travmi, in kako obravnavane dejavnike doživljajo v praksi. Nazadnje smo preučili še, ali se poročanja šolskih svetovalnih delavcev v intervjujih ujemajo z zbranimi kvantitativnimi podatki. Ugotovili smo, da pojav pri nas ni razširjen v tolikšni meri, kot statistično pomembne dejavnike, ki napovedujejo stopnjo sekundarnega travmatskega stresa pri zaposlenih, pa smo prepoznali stik s posamezniki, ki so bili izpostavljeni travmi, supervizijo, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, skrb zase in samoučinkovitost.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, sekundarni travmatski stres, dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.04.2022; Ogledov: 114; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
Dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov
Petra Robnik, 2020, doktorska disertacija

Opis: Problematiko vrhunskih športnikov po končani športni karieri predstavlja predvsem prehod iz športne v poklicno kariero, ki je za vrhunske športnike lahko težaven zaradi neustrezne izobrazbe ali usposobljenosti, pridobljene med športno kariero in s tem povezano ustrezno ekonomsko vključitvijo vrhunskega športnika v poklicno kariero. Različni podporni mehanizmi in statusne pravice športnikov na področju izobraževanja in zaposlovanja omogočajo športniku konkretne rešitve, ki rešujejo to problematiko. Pri vstopu športnika na trg dela je ključna športnikova izobrazba in usposobljenost ter njegova sposobnost znanja in kompetence, pridobljene v športu, prenesti v poslovno okolje. Področje dvojne kariere športnikov zahteva na nacionalni ravni usklajeno delovanje in povezovanje več deležnikov. Namen doktorske disertacije je bil raziskati vpliv situacijskih dejavnikov na prehod iz kariere športnika v poklicno kariero. Z vzpostavitvijo celovitega modela podpore dvojne kariere športnikov na sistematičen način na nacionalni ravni, bomo športnikom zagotovili primerno izobraženost in usposobljenost za vstop na trg dela. Pomembno je med-nivojsko in medinstitucionalno sodelovanje, ter spodbujanje dobrih praks. V sklopu raziskave nas je zanimalo vprašanje kateri situacijski dejavniki vplivajo na družbeni razred športnika po koncu športne kariere in kako velik je njihov vpliv? Skladno s tem je bila postavljena tudi teza doktorske disertacije in osem hipotez, s pod hipotezami. V okviru raziskovalne strategije smo preučevali vpliv situacijskih dejavnikov (okolja) in zavzetosti športnika na družbeni razred športnika po koncu športne kariere. Preučili smo vplive neodvisnih spremenljivk: športnikovo socialno okolje (H1), športna panoga (H2), programi dvojne kariere športnikov (H3), podpora izobraževalnih organizacij (H4), podpora kadrovskega managementa (H5), sistemska podpora države (H6), zavzetost športnika (H7), družbeni razred staršev športnikov (H8), na odvisno spremenljivko: družbeni razred športnika pet let po koncu kariere. Metodološki okvir raziskave je v prvi fazi vključeval pridobivanje podatkov s teoretičnimi izhodišči. Na osnovi teoretičnih predpostavk je bil razvit konceptualni raziskovalni model (hipoteze), ter delovni model kakovosti kariernega prehoda športnika, ki opredeljuje teoretične konstrukte in spremenljivke, zajete v raziskavo. V drugi fazi empiričnega raziskovanja smo predvideli kvantitativni pristop zbiranja in analize podatkov. Za namen raziskave je bilo v izbranem vzorcu zajetih 49 nekdanjih vrhunskih športnikov (n = 49), iz 17 različnih športnih panog. Na osnovi empirične raziskave smo podali ugotovitve, ki smo jih nadgradili še s kritično analizo in primerjavo modela z Evropsko unijo. Skladno z delovnim modelom kakovosti kariernega prehoda športnika pet let po koncu športne kariere in metodološkim okvirom raziskovanja smo potrdili pet delovnih hipotez oziroma pod hipotez in sicer na družbeni razred športnika pet let po koncu športne kariere, statistično značilno vplivajo: športnikovo socialno okolje (H1) (β = -0,44 p < 0,05) in programi dvojne kariere športnikov (H3) (β = 0,34, p < 0,05). Sistemska podpora države pa statistično značilno vpliva na podporo športne panoge (H6b) (β = 0,44, p < 0,01); podporo programov dvojne kariere športnikov (H6c ) (β = 0,47, p < 0,01) in podporo trga dela (H6d) (β = -0,52, p < 0,001). Ključni dejavniki razvoja dvojne kariere športnikov, ki izhajajo iz ugotovitev doktorske disertacije so izobrazba, podpora staršev in vrstnikov za izobraževanje, programi dvojne kariere športnikov, ter sistemska podpora države. Aplikativna vrednost doktorske disertacije je neposredno v vzpostavitvi podlag in smernic za nadaljnji razvoj modela dvojne kariere športnikov v Sloveniji, ki bo celovito in trajnostno reševal vprašanja, s katerimi se srečujejo vrhunski športniki. Na ta način bo sistematično vzpostavljen ustrezen model dvojne kariere športnikov na nacionalni ravni.
Ključne besede: Dvojna kariera športnikov, vrhunski športniki, model dvojne kariere, dejavniki razvoja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 186; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

5.
Dejavniki zaviranja in spodbujanja korupcije v slovenskih bolnišnicah
Sandi Peršuh, 2021, magistrsko delo

Opis: Korupcija je pereč problem današnje družbe in boj proti njej dobiva v družbi vse večji pomen. Ko govorimo o korupciji v zdravstvu, lahko le-ta prinaša slabšo in nepravočasno obravnavo pacienta, kar pa ima lahko usodne posledice. V uvodnem delu naloge smo predstavili, kaj je korupcija, kako jo merimo, katere tipe korupcije poznamo in kakšne posledice prinaša. Potem smo se osredotočili na dejavnike spodbujanja in zaviranja korupcije, jih predstavili in pojasnili, kako vplivajo na korupcijo. V nadaljevanju smo predstavili zdravstvene zavode in z regresijsko analizo ugotovili, da so javni izdatki za zdravstveno varstvo in število točk na indeksu korupcije v Sloveniji zmerno negativno povezana. Tako sklepamo, da višji izdatki ne prinašajo boljšega rezultata na lestvici indeksa korupcije. Pri preverbi z regresijsko analizo vseh članic Evropske unije za leto 2018 smo ugotovili zmerno pozitivno povezavo. Nato smo predstavili še vlogo računovodje v korupciji v zdravstvu. V zadnjem delu naloge smo analizirali dobljene rezultate ankete in tako prišli do zanimivih rezultatov. Tako so čakalne vrste, politična kadrovanja, javna naročila, zunanji viri financiranja, prepletanje javnega in zasebnega zdravstva in zunanje sponzoriranje izobraževanj, dejavniki, ki najbolj spodbujajo korupcijo v slovenskih bolnišnicah. Na drugi strani žvižgači, objave v medijih, etični kodeksi, interni pravilniki v bolnišnicah in objave mnenj Komisije za preprečevanje korupcije najbolj zavirajo korupcijo. Zlasti so za korupcijo v slovenskih bolnišnicah odgovorni in vpleteni politiki industrija (farmacevtska) in vodstvo bolnišnic, najmanj pa pacienti, medtem ko so računovodje nekje na sredini. Glede na dobljene rezultate sklepamo, da spol in starost ne vplivata na stopnjo korupcijo, saj smo z analizo potrdili, da ni statističnih razlik med spoloma in starostnimi skupinami.
Ključne besede: korupcija, dejavniki korupcije, zdravstveni zavodi, bolnišnice, računovodja.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 142; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

6.
7.
Dejavniki učinkovitosti izvajanja ustne nege pacienta na umetni ventilaciji
Vesna Majcen, 2021, diplomsko delo

Opis: Ustna nega je ključna intervencija pri zdravstveni negi pacienta v intenzivni terapiji zaradi pacientove popolne odvisnosti od negovalnega tima. S pravilnim izvajanjem se pri pacientu zmanjša širjenje bakterij v ustno-žrelni votlini, prepreči slabšanje zdravstvenega stanja ustne votline in nastanek respiratornega infekta. Namen diplomskega dela je raziskati znanja, izkušnje, pristope, intervencije in stališča ter odnos medicinskih sester pri izvajanju ustne nege umetno ventiliranega pacienta.
Ključne besede: ustna nega, umetna ventilacija, dejavniki učinkovitosti, intubacija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 212; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (660,88 KB)

8.
Psihološka priprava pripadnikov Specialne enote policije na operativno delo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Spasič, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti različne tehnike in načine psihološke priprave policistov Specialne enote (v nadaljevanju SE) na operativno delo, ki predstavlja glavni temelj njenega delovanja. Različna mentalna stanja in stresorji vplivajo in delujejo na pripadnike med opravljanjem njihovega dela, ko se urijo in opravljajo najnevarnejše varnostne naloge v državi, povezane z bojem proti terorizmu in najhujšimi oblikami kaznivih dejanj in ekstremnih oblik nasilja. Potrebno jih je prepoznati in preučiti, da se lahko s strokovno in usmerjeno psihološko pripravo doseže pozitivni učinek, katerega rezultat bo uspešno opravljeno operativno delo. Diplomsko delo predstavlja osnovo za psihološko pripravo pripadnikov specialne enote na njihovo delo med katero štejemo tudi vsa usposabljanja, ki jih izvajajo. Vse se začne z osnovami, ki se glede težavnosti osvajanja in učenja nadgrajujejo in preidejo v bolj kompleksne, ki so prilagojene dinamiki dela v enoti. Teži se k temu, da naj bi jih v doglednem času osvojil in obvladal vsak operativec, ker se v službi potrebuje psihično stabilen, homogen in močan kader. Cilj ni samo učenje in obvladovanje predstavljenih tehnik, temveč njihovo dosledno vzdrževanje s strani vsakega posameznika. S temi tehnikami se načrtno doseže neko idealno psihološko stanje brez katerega bi bilo operativno delo težko izvedljivo oz. bi bilo prepuščeno naključju, kar bi dolgoročno imelo negativne posledice. Poleg vse domače in tuje strokovne literature (knjige, članki, revije), ki smo jo uporabili, nam je bila v veliko pomoč tudi osebna komunikacija s pripadniki in pa lastne 10 letne izkušnje dela v Specialni enoti. Veliko stvari na psihološkem področju kljub vsemu ostaja neznanih in neraziskanih in to nam daje motivacijo za nadaljnji razvoj na tem področju.
Ključne besede: policija, specialna enota, psihološki dejavniki, psihološke priprave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 240; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Vpliv zunanjih dejavnikov na zadovoljstvo pacientov z obravnavo na urgenci
Valerija Nemgar, 2021, magistrsko delo

Opis: Na pacienta in njegovo zadovoljstvo z obravnavo imajo pred in med zdravstveno obravnavo ter po njej vpliv številni notranji in zunanji dejavniki. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako zunanji dejavniki vplivajo na zadovoljstvo z obravnavo v prostorih Urgentnega kirurškega bloka Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V magistrskem delu je uporabljen anketni vprašalnik, ki se že vrsto let deli v Urgentnem kirurškem bloku. Primerjani so podatki, ki smo jih pridobili v treh različnih časovnih obdobjih. V prvem, ko je bila urgenca v starih dotrajanih prostorih, v drugem, ko je bila v začasnih in improviziranih prostorih, ter v tretjem obdobju, ko je bila urgenca v novih, sodobno opremljenih prostorih. Raziskano je, kakšen vpliv imajo prostori in oskrba v njih na zadovoljstvo pacientov. Ugotovljeno je, da ni razlike v oceni zadovoljstva pacientov, ki so bili oskrbljeni v starih prostorih, v primerjavi s pacienti, ki so bili oskrbljeni v novih z novo opremo, se pa le-ta nakazuje (p = 0,077). Potrjena je hipoteza, da so pacienti, ki so seznanjeni s predvidenim časom čakanja na obravnavo, bolj zadovoljni od tistih, ki te informacije niso imeli, in da so bili pacienti, ki so pred odhodom iz bolnišnice prejeli dovolj informacij glede zdravstvenega stanja, bolj zadovoljni kot tisti, ki teh informacij niso imeli. Najboljši rezultat zdravstvene oskrbe je zadovoljen pacient. Na pacienta pred in med oskrbo ter po njej vplivajo številni tako notranji kot tudi zunanji dejavniki. K zadovoljstvu z obravnavo veliko prispeva informiranost pacienta tako glede časa obravnave kot tudi glede obravnave in navodil po odpustu domov. Pacient, ki ve, na koga se lahko obrne v primeru potrebe po pomoči, je bolj zadovoljen.
Ključne besede: Zadovoljstvo pacientov, zunanji dejavniki, urgenca, gneča.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 170; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Ekonomski dejavniki izvolitve županov
Blaž Zajc, 2021, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in tehnološki razvoj s seboj prinašata nove potrebe in mi postajamo čedalje zahtevnejši in kompleksnejši odjemalci. Mediji nas vsak dan zasipavajo z množico informacij in mi izberemo tiste, ki jih želimo podrobneje spoznati. Tudi župani in drugi politiki so pod nenehnim drobnogledom medijev in volivcev. Slednjim v odločitvenem procesu niso pomembni samo rezultati – pomembni so jim tudi prezenca, osebnost in številni drugi dejavniki, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. In s tem se ukvarjamo v tej nalogi. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji trenutno 212 občin (Ministrstvo za javno upravo, 2020). Dotaknili smo se tudi drugega nivoja lokalnih samouprav – regij, ki so v zadnjem času ponovno aktualna tema, čeprav še zmeraj nerealizirana. S pomočjo teorije smo opredelili, kako so nastajale slovenske občine, kakšni so kriteriji za nastanek občin, kako občine oblikujejo proračun in od kod črpajo sredstva za svoj obstoj. Pogledali smo tudi naloge in vrste občin, nadzor države nad njimi, opredelili pojme centralizacija, decentralizacija in subsidiarnost ter primerjali slovenske lokalne samouprave z drugimi državami. Podrobneje smo opredelili organe občine in občinske uprave, največ pozornosti pa smo namenili županu: njegovim nalogam, pristojnostim, tipom vodenja, političnim programom. Z vidika županske funkcije smo pogledali sistem lokalnih volitev, odnos župana in medijev, županove ambicije, reelekcijo. Analizirali smo politično-ekonomske cikle, ki jih po mnenju Setnikar Cankar et al. (2008, str. 74–75) ustvarja vlada pred volitvami, da bi jim ugodne razmere zagotovile čim večji uspeh. Preučili smo tudi teorijo javne izbire in dejavnike izvolitve županov, ki smo jih razdelili v dve skupini: na osebnostne oziroma splošne dejavnike in ekonomske dejavnike. Nalogo smo zaključili z lastno raziskavo, ki je bila osnovana na podlagi anketnega vprašalnika, narejenega na vzorcu 700 anketirancev, in se je dotikala dejavnikov izvolitve županov in njihove pomembnosti v odločevalnem procesu volivca. Izmed treh zastavljenih hipotez smo eno potrdili, dve pa zavrnili. Morda bodo rezultati raziskave v pomoč bodočim kandidatom za župana in njihovim morebitnim vodjem kampanje, da bodo videli, katerim dejavnikom volivci pripisujejo velik pomen, in s tem se jim bodo lahko bolj posvetili. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik v odločitvenem procesu osebnost kandidata, med ekonomskimi dejavniki pa je najpomembnejša sposobnost kandidata, da privablja nova podjetja in jim omogoča obstoj.
Ključne besede: javna uprava, občina, župan, gospodarsko-politični cikli, dejavniki izvolitve
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici