| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 670
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Poznavanje smernic za odvzem vzorcev hemokultur med medicinskimi sestrami na urgentnih oddelkih
Mark Kelc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Hemokulture so temeljna diagnostična metoda za odkrivanje povzročiteljev sepse, zlasti na urgentnih oddelkih. Kontaminacija vzorcev krvi predstavlja velik problem, saj vodi v nepotrebne zaplete pri pacientih in veča stroške zdravstvene oskrbe. Namen diplomskega dela je proučiti na dokazih utemeljen in strokovno pravilen odvzem krvi za hemokulture ter z raziskavo ugotoviti poznavanje sodobnih smernic pravilne izvedbe tega posega med medicinskimi sestrami v kliničnem okolju. Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pregledom domače in tuje literature. V okviru empiričnega dela smo izvedli presečno opazovalno raziskavo, z metodo anketiranja. Raziskava je vključevala 64 medicinskih sester urgentnega centra ene izmed slovenskih bolnišnic. Rezultati: Pri odvzemu krvi za hemokulture 51,6 % anketirancev uporablja sterilne rokavice in 48,4 % anketirancev nesterilne rokavice. V 87,5 % primerih je najpogosteje uporabljen antiseptik za razkuževanje pacientove kože 2 % klorheksidin. V vsako stekleničko priporočeno količino krvi 8–10 ml odvzame 43,8 % anketirancev. Velik delež (40,6 %) anketirancev meni, da nima dovolj znanja s področja odvzemov krvi za hemokulture, 85,9 % anketirancev si želi dodatnega strokovnega izobraževanja s tega področja. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da imajo anketirane medicinske sestre dobro znanje s področja odvzemov krvi za hemokulture, a obstajajo določene vrzeli v njihovem znanju. Predlagamo redna izobraževanja s tega področja za zaposlene medicinske sestre, saj strokovno pravilno izveden poseg pozitivno vpliva na učinkovito, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacienta.
Keywords: krvna kultura, odvzem krvi, kontaminacija, urgenca, znanje
Published: 21.07.2021; Views: 35; Downloads: 3
.pdf Full text (1,89 MB)

2.
Dediščinski turizem v občini Beltinci ter pomen pristnosti tradicionalnih dogodkov v turizmu za lokalno okolje
Dominik Jona, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Naraščajoč trend v turizmu je iskanje pristnih doživetij in spoznavanje pristne lokalne kulture, dediščine, kulinarike ter šeg in navad na obiskanih destinacijah. To so prvine, ki dajo destinaciji njeno edinstveno identiteto in konkurenčno prednost na turističnem trgu. Turistovo hrepenenje po pristnem doživetju lahko med drugim zadovoljimo s tematskimi prireditvami, ki nam omogočajo, da turistu v enem zaokroženem produktu predstavimo in izpostavimo ključne zanimivosti. Korektno prikazovanje dediščine na prireditvah je pri tem ključnega pomena, če pri gostih želimo ustvariti vtis pristnosti oziroma pristno izkušnjo. Prikazovanje nesnovne dediščine smo v tem delu preverjali na območju Občine Beltinci, kjer že več kot 50 let deluje kulturno-umetniško društvo, več kot 80 let pa neprekinjeno deluje folklorna dejavnost. Kot primer nesnovne dediščine smo obravnavali folklorno dejavnost, in sicer na primeru Mednarodnega folklornega festivala Beltinci (v nadaljevanju Festival). V raziskavi smo v sodelovanju z organizatorji festivala in delavci iz stroke izvedli polstrukturirane intervjuje ter ocenjevanje prikazovanja nesnovne dediščine na prireditvi. Ugotovili smo, da v Beltincih pri organizaciji kulturnih dogodkov skrbijo, da se ob prikazovanju čim bolj približajo pristni obliki nesnovne dediščine z upoštevanjem strokovnih priporočil. S takim ravnanjem organizatorji zagotavljajo, da obiskovalci destinacije dobijo pristno doživetje lokalne kulture. Na podlagi izvedene raziskave smo v zadnjem delu naloge pripravili še priporočila za nadaljnje delo na področju vključevanja nesnovne dediščine v turistične produkte (prireditve).
Keywords: Kultura, dediščina, dediščinski turizem, pristnost, tradicionalne prireditve
Published: 16.07.2021; Views: 84; Downloads: 7
.pdf Full text (1,52 MB)

3.
Vpliv kulturnih razlik na strategijo trženja na evropskem in kitajskem trgu - primer družbe ikea
Mojca Pušnik, 2021, master's thesis

Abstract: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Keywords: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Published: 05.07.2021; Views: 45; Downloads: 12
.pdf Full text (1,80 MB)

4.
Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenih
Rok Švarc, 2021, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja. Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb. Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Keywords: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Published: 05.07.2021; Views: 37; Downloads: 8
.pdf Full text (2,71 MB)

5.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Keywords: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Published: 08.06.2021; Views: 81; Downloads: 11
.pdf Full text (2,64 MB)

6.
Pregovorna slovenska delavnost v luči turističnega korpusa TURK
Jasmina Marič, 2021, master's thesis

Abstract: V prvem delu magistrskega dela je predstavljen jezik kot zrcalo narodne kulture. Izpostavljeno je predvsem mesto kulture v jeziku, zlasti na področju frazeologije. Upoštevaje slovenske raziskave moderne frazeološke vede smo predstavili, katera področja kulture so tista, ki se najočitneje kažejo v frazemih, kakšne pristope lahko uporabimo ob raziskovanju le-teh in kateri frazemi so povezani z besedo delavnost. V nadaljevanju magistrskega dela je prikazana raba besede delavnost v korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Besedo delavnost smo umestili tudi v okviru osebnostnih značilnosti Slovencev, kot sta to raziskovala Janek Musek in Anton Trstenjak. Empirični del magistrskega dela, ki temelji predvsem na komparativni metodi, zajema besedotvorno, oblikoslovno in frazeološko raziskovanje besede delavnost v temeljnih slovenskih priročnikih in korpusih Gigafida 2.0 in TURK. Posebni del zajemata analiza okoliških besed (sopojavnic) besede delavnost in raziskovanje paremiološkega gradiva, zbranega v zbirki pregovorov Etbina Bojca.
Keywords: kultura, jezik, delavnost, narod, turistični diskurz
Published: 19.04.2021; Views: 83; Downloads: 12
.pdf Full text (613,67 KB)

7.
Vpliv moči organizacijske kulture na proces notranjega razvijanja znanja
Nataša Pivec, 2020, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji smo se osredotočili na moč organizacijske kulture, vrednote zaposlenih, proces razvijanja znanja in informacijska učna središča kot eno izmed oblik notranjega razvijanja znanja. Raziskali smo vpliv moči organizacijske kulture na posamezne faze procesa razvijanja znanja in vzpostavljanja informacijskih učnih središč ter vpliv vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja. Doktorsko disertacijo smo razdelili na teoretični in empirični del. Na podlagi opravljene empirične raziskave med slovenskimi srednjimi in velikimi organizacijami, smo prišli do ugotovitev, da glede na tip moči organizacijske kulture prevladuje močna kultura, ki je povezana z značilnostmi lastniške strukture in pravnoorganizacijskih oblik obravnavanih organizacij. Prav tako smo potrdili, da obstaja vpliv moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na posamezne faze procesa razvijanja znanja ter da med močjo organizacijske kulture in vzpostavljanjem informacijskih učnih središč ostaja pozitivna linearna povezanost. Sinteza teoretičnih in empiričnih spoznanj nam je omogočila zasnovo celovitega modela vpliva moči organizacijske kulture in vrednot zaposlenih na proces razvijanja znanja ter vzpostavljanja in delovanja informacijskih učnih središč.
Keywords: Organizacijska kultura, vrednote, moč organizacijske kulture, management znanja, proces razvijanja znanja, informacijska učna središča.
Published: 15.04.2021; Views: 133; Downloads: 47
.pdf Full text (8,22 MB)

8.
Idejna zasnova kulturnega centra v Pragi
David Obrovnik, 2021, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po vzpostavitvi ponovne povezave med dvema postindustrijskima območjema v Pragi, in sicer za območje Holešovic na severnem bregu ter območje Karlína na južnem bregu reke Vltave. Ta problem delno že rešuje nov občinski prostorski plan Prage, ki načrtuje izgradnjo novega mosta – Rohanský most, ki bi omogočal prometno povezavo, izgradnjo nove stanovanjske soseske na območju Rohanskega ostrova in ureditev nabrežja Vltave z novim zelenim parkom. Projektna naloga se osredotoča na zasnovo novega kulturnega centra in njegovega vplivnega območja, ki bi območju vrnil življenje in predstavljal središčni center oziroma »kulturni most« med obema okrožjema, za učinkovito in kakovostno preživljanje prostega časa. Objekt je definiran kot središče sodobne in urbane ustvarjalnosti v Pragi, namenjeno glasbenim, plesnim, gledališkim, eksperimentalnim, debatnim, literarnim in drugim dogodkom. Mešanje različnih umetniških sektorjev bo pripomoglo k večjemu medgeneracijskemu srečevanju in druženju. Idejna zasnova novega centra kulture predvidi tudi ureditev njegovega ožjega vplivnega območja – otoški park in rečno nabrežje reke Vltave.
Keywords: Praga, kulturni center, urbani park, Vltava, kultura, arhitektura
Published: 12.03.2021; Views: 193; Downloads: 148
.pdf Full text (77,38 MB)

9.
ORGANIZACIJSKA KULTURA V PODJETJU KLIMA PETEK d.o.o.
Andrej Postrašija, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Organizacijska kultura so ljudje in prav zato se kultura razlikuje od podjetja do podjetja. Z analizo kulture v podjetju Klima Petek smo ugotavljali kulturo po tipologiji Cameron-a in Quinna tako za sedanje kot prihodnje ali želeno stanje kulture v podjetju. Rezultati so pokazali, da v podejtju močno izstopa 1 tip organizacijske kulture, to je kultura klana, tako za sedanjost, kot prihodnost. To pomeni, da je organizacija usmerjena navznoter ter je fleksibilna, timsko delo pa pušča zelo močan pečat. Vsi zaposleni si tudi za v bodoče želijo nadgradnjo obstoječe, že do sedaj dobre organizacijske kulture, še posebej s poudarkom na njih samih (zaposlenih), njihovem dodatnem izobraževanju ter optimizaciji timskega dela.
Keywords: Organizacijska kultura, organizacija, tipologije kulture, sestavine kulture, Cameron in Quinn, kultura klana, vodstvo, zaposleni.
Published: 08.03.2021; Views: 151; Downloads: 0
This document has many files! More...

10.
Organizacijska kultura v podjetju in njen vpliv na zadovoljstvo zaposlenih
Marko Petek, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo pojasnjuje vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih. Organizacijska kultura s svojimi vrednotami in normami oblikuje notranji kontekst organizacije in tako vpliva na različne elemente, vključno z zadovoljstvom zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se nanaša na dojemanje zaposlenih o njihovem delovnem okolju, odnosih s sodelavci, plači in možnostih napredovanja. Magistrsko delo je vsebinsko sestavljeno iz petih delov. V prvem poglavju smo opisali namen, cilje, hipoteze, metode in omejitve. V drugem poglavju smo opredelili pojem organizacijske strukture, predstavili tipe organizacijske kulture in se osredotočili na tipologijo Cameron & Quinn, ki smo jo v nadaljevanju tudi uporabili v raziskavi. Predstavili smo vlogo organizacijske kulture, merjenje organizacijske kulture, značilnosti, spreminjanje organizacijske kulture in njeno povezavo z zadovoljstvom z delovnim mestom. V tretjem poglavju smo opredelili zadovoljstvo zaposlenih, dejavnike zadovoljstva, pomembnost zadovoljstva zaposlenih in zadovoljstvo z delovnimi mesti v povezavi z organizacijsko kulturo. Četro poglavje smo namenili organizacijski kulturi in zadovoljstvu zaposlenih v proučevanem podjetju, njegovo vizijo in poslanstvo ter organizacijsko strukturo. V petem poglavju smo predstavili rezultate raziskave organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih v proučevanem podjetju in podali ključne ugotovitve.
Keywords: Organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija, podjetje X, OCAI vprašalnik.
Published: 09.02.2021; Views: 189; Downloads: 75
.pdf Full text (1,03 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica